Konkretna davčna razbremenitev plač za izboljšanje standarda delavcev in konkurenčnosti gospodarstva
Davčna obremenitev plač v Sloveniji je previsoka in predstavlja resno oviro za višji življenjski standard zaposlenih ter konkurenčnost gospodarstva. Trenutni sistem obdavčitve, kjer država pobere od 30% do 40% celotnega dohodka delavca prek prispevkov in davkov, skupaj z visokim DDV pri vsakem nakupu (9,5% oziroma 22%), ustvarja situacijo, v kateri so neto plače bistveno nižje od stroškov delodajalca.
Mnogi zaposleni čutijo, da si ne morejo privoščiti dostojnega življenja kljub temu, da delodajalec zanje plačuje visoke stroške. Hkrati pa sistem spodbuja pasivnost in izkoriščanje socialnih transferjev, saj mnogi delovno sposobni ljudje izkoriščajo ugodnosti in prejemajo denarno pomoč, namesto da bi prispevali v delovno silo.
Predlagam naslednje konkretne ukrepe za davčno razbremenitev plač:
Znižanje dohodninske stopnje na prvi davčni stopnji: Predlagam, da se dohodninska stopnja na najnižji davčni stopnji (trenutno 16%) zniža na 10%. To bi bistveno povečalo neto dohodke delavcev z nižjimi in srednjimi plačami, kar bi posledično povečalo kupno moč in spodbudilo potrošnjo ter gospodarsko rast.
Znižanje prispevkov za socialno varnost: Prispevki za pokojninsko, zdravstveno in drugo socialno varnost so previsoki. Predlagam znižanje prispevkov za 5% pri delodajalcih in delavcih, kar bi pomenilo nižje stroške za delodajalce in višje neto plače za zaposlene, brez da bi se neposredno znižali socialni prejemki, ki jih te prispevke krijejo. Manjkajoča sredstva za pokojninski in zdravstveni sistem bi lahko nadomestili z bolj učinkovitim upravljanjem državnih podjetij in zmanjšanjem neupravičenih socialnih transferjev.
Uvedba stimulativnih davčnih olajšav za delodajalce, ki višajo neto plače: Delodajalcem, ki bi se zavezali k določenemu odstotku dviga neto plač zaposlenih, bi morali ponuditi davčne olajšave ali zmanjšati prispevke. To bi spodbudilo višje plače brez dodatne obremenitve podjetij, hkrati pa izboljšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na trgu dela.
Znižanje ali prilagoditev DDV: Ob tem bi bilo smiselno razmisliti tudi o znižanju stopnje DDV za osnovne življenjske potrebščine, kar bi dodatno olajšalo breme zaposlenih in okrepilo kupno moč. S tem bi se zmanjšal regresiven vpliv DDV na gospodinjstva z nižjimi dohodki.
Reforma socialnih transferjev: Poleg davčne razbremenitve bi bilo nujno izvesti reformo sistema socialnih transferjev. Trenutni sistem, kjer delovno sposobni posamezniki prejemajo denarne pomoči brez pravega nadzora, demotivira zaposlovanje in spodbuja izkoriščanje socialnega sistema. Predlagam, da se denarne pomoči za delovno sposobne osebe omejijo na določen časovni okvir, po katerem bi morala oseba aktivno iskati zaposlitev ali opravljati družbeno koristno delo v zameno za prejemke.
Utemeljitev:
Slovenski delavci so med najbolj obremenjenimi v Evropski uniji, kar vodi do občutka krivice in nezadovoljstva, saj kljub relativno visokim bruto plačam ostane premalo za dostojno življenje. To še dodatno poslabšuje problem bega možganov, saj mnogi visoko usposobljeni in kvalificirani kadri odhajajo v tujino, kjer so davčne obremenitve nižje, neto plače pa bistveno višje.
Davčna razbremenitev plač bi omogočila takojšnje povečanje neto prejemkov zaposlenih, spodbudila večjo potrošnjo, povečala zadovoljstvo delavcev in zmanjšala potrebo po socialnih transferjih. Zmanjšanje davčnih bremen bi prav tako okrepilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in pripomoglo k ustvarjanju bolj stimulativnega okolja za delodajalce.
Čas je, da država naredi korak naprej in omogoči ljudem, ki trdo delajo, da uživajo sadove svojega dela, namesto da večino zaslužka poberejo davki in prispevki, ki jih mnogi izkoriščajo brez pravega razloga.