17. 6. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v zvezi s predlogom pojasnjuje, da pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).
V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
V skladu s 6. členom ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival (t.i. krivdni razlogi), veljavni zakon (28. člen ZSVarPre) določa primeroma, splošno pa določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba:
- ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali
- ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.
Poudarjamo še, da 3. odstavek 28. člena ZSVarPre določa še, da se osebe, pri katerih obstajajo krivdni razlogi, pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da te osebe do denarne socialne pomoči niso upravičene, se pa njihovi dohodki in premoženje še vedno upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.
V skladu s 36. členom ZSVarPre se denarna socialna pomoč dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči (prvi odstavek). Denarna socialna pomoč se prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev (drugi odstavek). Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev (tretji odstavek). Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca (četrti odstavek).
Denarna socialna pomoči je torej zadnja v vrsti pomoči, ki se samski osebi oziroma družini zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Njen namen je gospodinjstvom, ki nimajo dovolj sredstev za dostojno življenje, omogočiti, da dosežejo določeno stopnjo dohodkov. Temeljno načelo ZSVarPre je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Dodeli se glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči oziroma, če posameznik oziroma družina izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje. Do denarne socialne pomoči so v skladu z zakonsko določeno, po mnenju ministrstva primerno, časovno omejitvijo (z možnostjo podaljševanja) upravičeni le ljudje z nezadostnimi dohodki in premoženjem, ki so aktivni pri reševanju svoje socialne problematike in so izkoristili vse možnosti za pridobitev sredstev za preživetje iz drugih virov.
V zvezi s preverjanjem upravičenosti do denarne socialne pomoči na terenu ministrstvo odgovarja, da bo tveganje za izkoriščanje pravice vedno obstajalo, saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti »sistema«.
Centri za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) v primeru indica, da posameznik ali družina ne izpolnjuje več zakonskih pogojev, dejansko stanje preverijo tudi na terenu.
Možnosti neupravičenega prejemanja denarne socialne pomoči so se sicer zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz okoli 50 različnih uradnih evidenc oziroma 28 upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo tako pri uveljavljanju pravice na podlagi vloge stranke kot pri ugotavljanju obstoja okoliščin, ki so stranki v škodo oziroma v korist Republike Slovenije med upravičenostjo do pravice.
Ministrstvo je dolžno izvajati nadzor nad porabo javnih sredstev, zato je sprejelo številne ukrepe, ki zagotavljajo upravičeno prejemanje denarne socialne pomoči, kot npr. vzpostavitev avtomatiziranega spremljanja sprememb določenih okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev pravice (smrt osebe, izpis iz evidence brezposelnih oseb itd.).
Ministrstvo opozarja še, da so tudi stranke dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala lahko CSD v 3 letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice in oseba 3 mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti.
Ugotavlja pa se pomanjkanje predvsem uradnih evidenc oziroma neuradnih evidenc oziroma ne povezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države. Za primere pridobivanja podatkov, ko uradne evidence o podatkih, ki so potrebni za ugotavljanje materialnega položaja posameznika, ne obstajajo oziroma v primeru pridobivanja izkazovanja dohodkov iz tujine, je pridobitev teh podatkov odvisna od izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se kasneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, pravica za nazaj odvzame.
Glede na navedeno se ocenjuje, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre ustrezno urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo (in dokler trajajo) okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati. Prav tako veljavna zakonodaja ustrezno ureja posledice, če posameznik ali družina ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za upravičenost do pravice. CSD-ji pa morajo ponovno postati ključna ustanova za zagotavljanje predvsem strokovne podpore vsem ljudem v stiskah.
Glede na navedeno predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.