Absurd. Država odstrani skoraj 50% naše plače za različne davke.
Ena velika žalost. Razlog zakaj toliko firm propada, delavci pa iščejo delo v tujini z bolj razumljivimi davki.
Primerjava dveh delavcev (Slovenija vs Avstrija):
SLO: Bruto plača 2000 EUR = 1323,38 € NETO (34% davki)
AVT: Bruto plača 2000 EUR = 1526,62 € NETO (24% davki)
Da ne omenjam, kaj še delodajalec plača...
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V Republiki Sloveniji imamo uveljavljen koncept bruto dohodka. Bruto dohodek predstavlja celoten dohodek delavca, vključno z davki in prispevki za socialno varnost, ki se jih delavcu odtegne od plače, skladno s predpisi o obdavčenju in predpisi s področja socialnega varstva in socialnega zavarovanja. V okvir tega dohodka pa niso vključeni prispevki za socialno varnost delodajalca, torej prispevki na plače, ki jih plača delodajalec.
Pri primerjavi plač v Sloveniji in tujini je pomembno, da se primerja vsebinsko enake postavke bodisi plač bodisi drugih dohodkov, ne glede na njihovo dejansko poimenovanje v posamezni državi. Pri tovrstnih primerjavah je vedno ključna vsebina dohodka, kaj se torej vključuje v okvir posameznega dohodka, ki ga primerjamo, medtem ko samo poimenovanje pri primerjavah ne more igrati ključne vloge. Nadalje je pri tovrstnih primerjavah potrebno upoštevati tudi sistem obdavčitve in sistem socialnega zavarovanja v posamezni državi, ki se med seboj lahko pomembno razlikujejo ter imajo pomemben vpliv na bruto in neto dohodek zavezanca. Pri obremenitvi dela je torej pomembno upoštevati tudi obremenitev dela s prispevki za socialno varnost. Pripominjamo pa, da sistem socialnih zavarovanj ni v pristojnosti Ministrstva za finance.
Dodajamo še, da se obremenitev dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, v Sloveniji že od leta 2005 zmanjšuje. Spremembe, ki so bile uveljavljene z Zakonom za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012, so bile pripravljene z namenom razbremenitve zavezancev z dohodki nad 1,3 povprečne plače in hkrati začasne povečane obremenitve zavezancev z dohodki nad pet povprečnih plač (za davčna leta 2013, 2014 in 2015). Cilju nadaljnjega znižanja obremenitve dohodkov je sledila tudi novela Zakona za uravnoteženje javnih financ iz leta 2015, s katero so se razbremenili zavezanci z dohodki nad 1,5 povprečne plače. Spremembe na področju dohodnine so se nadaljevale z davčnim letom 2017 s splošno davčno razbremenitvijo dohodkov s spremembo dohodninske lestvice in z razbremenitvijo dela plače za poslovno uspešnost. Spremembe ZDoh-2 v letu 2017 (z davčnim letom 2018 in naprej) so bile predvsem usmerjene v razbremenitev dohodkov iz delovnega razmerja delavcev, napotenih na delo zunaj države. Dodatno so se s spremembami ZDoh-2 leta 2017 obravnavale tudi težave v zvezi z uveljavljanjem dodatne splošne olajšave tako, da se je nižja višina dodatne splošne olajšave določila linearno v odvisnosti od višine skupnega dohodka. Leta 2019 so bile sprejete spremembe na področju obdavčitve regresa za letni dopust (od davčnega leta 2019), in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, za davčna leta od leta 2020 pa se je povišala splošna olajšava, dodatna splošna olajšava se je v celoti določila linearno, davčni razredi so se razširili, določene davčne stopnje pa znižale. Spremembe na področju višanja splošne olajšave so se nadaljevale tudi s spremembami v letu 2022, določene dodatni ukrepi glede povišanja dodatne splošne olajšave in olajšave za mlade pa so vključene v predlog novele Zakona o dohodnini, ki je še v postopku sprejemanja v Državnem zboru.