Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Stopnja DDV za hrano

494 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Predlagam uvedbo dodatne, najnižje stopnje DDV za hrano, ta stopnja naj bo med 0 in 4%. Stopnja DDV na posamezen izdelek pa je odvisna od hranilne vrednosti in ogljičnega odtisa izdelka (pridelava in transport). Tako bi lokalno pridelano sadje in zelenjava imeli najnižjo stopnjo, govedina iz Južne Amerike, nezdravi slani prigrizki, izdelki s transmaščobami, sladke gazirane pijače… najvišjo 22% stopnja, večina hrane pa bi obdržala sedanjo znižano stopnjo. Predlog za implementacijo naj pripravi strateški svet za prehrano, sledljivost in certificiranje je mogoče doseči tudi z blockchain tehnologijo.

27 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M markoj 15 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 8. 2023

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da je sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE in 40/23 – ZDavPR-B; v nadaljevanju: ZDDV-1), ki je urejen in uveden skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347, z dne 11. 12. 2006 s spremembami; v nadaljevanju: Direktiva o DDV). Države članice EU morajo spoštovati okvir pravnega sistema EU in nacionalna pravila sprejemati v okviru možnosti, ki jih dopušča evropska zakonodaja. Stopnje DDV, ki se uporabljajo za dobavo blaga in storitev v Sloveniji tako temeljijo na omenjeni direktivi.

Direktiva o DDV določa, da države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji, ki ne smeta biti nižji od 5% in eno stopnjo, ki je lahko nižja od 5%, ki se lahko uporabljajo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III k Direktivi o DDV. Priloga III določa seznam blaga in storitev na osnovi katerega lahko države članice opravijo izbor blaga in storitev za katerega se v posamezni državi uporabljajo nižje stopnje DDV. Dobave blaga in storitev, ki jih ni na seznamu Priloge III Direktive o DDV, za katere je dovoljena možnost uvedbe nižje stopnje DDV, morajo biti v vseh državah članicah obdavčene po splošni stopnji DDV.

DDV se v Sloveniji obračunava in plačuje po splošni, 22 % stopnji od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno se za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1 obračunava in plačuje DDV po nižji, 9,5 % stopnji od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I in po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge IV. Vprašanje spreminjanja in uvajanja novih stopenj DDV je potrebno nasloviti v okviru širšega razmisleka o spremembah stopenj DDV v Republiki Sloveniji.

Za razvrstitev izdelkov po ZDDV-1 se uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife, za razvrstitev dejavnosti pa standardna klasifikacija dejavnosti.

Stopnja DDV se lahko določi za istovrstno blago, ki ima določene lastnosti v skladu s kombinirano nomenklaturo carinske tarife, ne more pa se določiti glede na kraj izvora blaga, saj bi šlo lahko v tem primeru za kršitev pravil svetovne trgovinske organizacije. Višjo davčno obremenitev uvoženega blaga je možno določiti s carinami, na tem področju pa Republika Slovenija ne more voditi lastne politike, saj so carine predpisane na ravni EU. Stopnja DDV se ne more določiti posebej za lokalno pridelano hrano, prav tako ne na podlagi ogljičnega odtisa le-te, saj se blago za namene obdavčitve z DDV opredeljuje na podlagi določenih lastnosti blaga, ki jih je možno določiti na podlagi kombinirane nomenklature carinske tarife in velja za vso istovrstno blago. Za spodbujanje lokalne pridelave hrane in zmanjševanje ogljičnega odtisa so primernejše neposredne spodbude. Kadar se cene blaga in storitev prosto oblikujejo na trgu tudi ni nobenega zagotovila, da se bodo nižje stopnje DDV odrazile v nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike. Nasprotno nam dosedanje izkušnje nižanja stopenj DDV kažejo, da takšno znižanje praviloma nima vpliva na drobnoprodajne cene.

Stopnja DDV se torej lahko določi za istovrstno blago, ki ima določene lastnosti, torej se v primerih, ki ste jih navedli lahko višja stopnja DDV določi za hrano in pijačo, ki vsebuje večje količine maščob, soli in sladkorja oz. na podlagi takih lastnosti, ki naredijo hrano manj primerno za redno uživanje z zdravstvenega vidika. 

Upoštevaje navedeno, bo Ministrstvo za finance ob prihodnjih spremembah ureditve na področju stopenj DDV opravilo razmislek tudi o spremembah DDV stopenj na hrano in pijačo, v okviru tega tudi o uvedbi splošne stopnje DDV za hrano in pijačo, ki vsebuje veliko maščob, soli ali sladkorja. Ob tovrstnih spremembah namerava Ministrstvo za finance sodelovati tudi s Strateškim svetom za prehrano. Ob pristopu k spremembam zakonodaje na področju stopenj DDV bo Ministrstvo za finance javnost pravočasno obvestilo.

Komentarji