4. 6. 2019
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
<link http: www.pisrs.si pis.web _blank external-link-new-window internal link in current>Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: ZPOmK-1) v 6. členu določa, da so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Zlasti je prepovedano neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje, omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe, določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj, za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe, razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.
Za nadzor nad izvajanjem navedene določbe ter za odločanje kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve te določbe je pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija). Agencija začne postopek po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve navedenega člena. Te okoliščine lahko izve agencija sama, ali na podlagi prijav podjetij ali posameznikov.
Primerljivo prepoved omejevalnih sporazumov določa tudi 101. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije.
ZPOmK-1 torej že sedaj prepoveduje kartelno dogovarjanje in za ugotovljene kršitve določa globo do deset odstotkov letnega prometa pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost.
Ministrstvo meni, da so določbe ZPOmK-1, ki se nanašajo na prepoved omejevalnih ravnanj, ustrezne, ter da jih ni treba spreminjati.
Protipravno omejevanje konkurence je opredeljeno tudi kot kaznivo dejanje. 225. člen <link http: pisrs.si pis.web _blank external-link-new-window internal link in current>Kazenskega zakonika namreč določa, da kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, krši prepoved omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladujoči položaj enega ali več podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo podjetij in s tem prepreči ali pomembno ovira ali izkrivlja konkurenco v Republiki Sloveniji ali na trgu Evropske unije ali njenem pomembnem delu, ali pomembno vpliva na trgovino med državami članicami, kar ima za posledico veliko premoženjsko korist za to podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko škodo za drugo podjetje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Storilcu kaznivega dejanja kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov iz prejšnjega odstavka, ki je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito in je sodeloval pri njegovem preiskovanju in odpravljanju posledic ter ni prisilil drugih k udeležbi pri omejevanju konkurence, niti jih ni prisilil, da so v njej še naprej udeleženi, se sme kazen odpustiti.
Glede na zgoraj navedeno na ministrstvu menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Pojasnjujemo, da <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) v 225. členu že določa kaznivo dejanje protipravnega omejevanja konkurence. Navedeno kaznivo dejanje stori tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, krši prepoved omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladujoči položaj enega ali več podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo podjetij in s tem prepreči ali pomembno ovira ali izkrivlja konkurenco v Republiki Sloveniji ali na trgu Evropske unije ali njenem pomembnem delu, ali pomembno vpliva na trgovino med državami članicami, kar ima za posledico veliko premoženjsko korist za to podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko škodo za drugo podjetje. Storilec takih dejanj se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
V zvezi z dogovori o cenah, ki jih izpostavljate, je kot kaznivo dejanje v zgornjem opisu izrecno določena kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence. V delu, v katerem se KZ-1 sklicuje na »predpise, ki urejajo varstvo konkurence«, gre za tako imenovano blanketno normo, katere vsebino napolni področni predpis.
V obravnavanem primeru gre za <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1), ki prepoved omejevalnih sporazumov določa v 6. členu, v skladu s katerim so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Med drugim je v zvezi s tem izrecno prepovedano neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje.
V 73. členu ZPOmK-1 so v zvezi z navedenimi prepovedanimi ravnanji določeni prekrški s sorazmerno visokimi globami. Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se, na primer, kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če ravna v nasprotju s 6. členom ZPOmK-1. Poleg navedenega se z globo od 5.000 do 10.000 eurov kaznuje še odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Če pa je narava storjenega prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov.
Glede na navedeno menimo, da je zakonodaja na obravnavanem področju ustrezna, saj za samo kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov iz 6. člena ZPOmK-1 najprej predpisuje prekrške, ki se kaznujejo s sorazmernimi globami; če pa določeno ravnanje preraste okvire ZPOmK-1 in osumljenci oziroma storilci izpolnijo še eno od prepovednih posledic, ki jih predpisuje KZ-1 v 225. členu, gre za kaznivo dejanje, za katero se storilci kaznujejo z zaporno kaznijo.«