Predlagam, da se socialni transferji časovno omejijo
Če kot družba financiramo šolstvo, zdravstvo, neprofitna stanovanja in štipendije, potem mora obstajati tudi časovna in vsebinska meja.
V nasprotnem primeru tvegamo, da bo del ljudi celo življenje živel na račun drugih, kar ni vzdržno.
Predlagam naslednje:
1. Neprofitno stanovanje naj bo začasna pomoč, predvsem za mlade družine dokler se otroci šolajo in se družina ekonomsko stabilizira. Ne pa rešitev za celo življenje.
2. Integracija mora biti aktivna in časovno omejena.
Če nekdo dolgoročno živi v Sloveniji, mora v razumnem roku osvojiti osnovno znanje slovenskega jezika in sodelovati v družbi. Pravice morajo biti povezane tudi z odgovornostjo in vključevanjem.
3. Delovno sposobni brez zaposlitve ne morejo imeti trajnih privilegijev.
Če je nekdo nezaposlen več kot 2 leti, mora biti obvezno vključen v aktivno iskanje dela ali javna/družbeno koristna dela.
Če tega ni, naj se pravica do neprofitnega stanovanja ponovno presodi.
Hkrati imamo situacijo, da se veliko ljudi vsak dan vozi na delo v Ljubljano in si tam ne more urediti bivanja, medtem ko so neprofitna stanovanja zasedena tudi s strani oseb, ki niso delovno aktivne.
Solidarnost DA ampak NE brez odgovornosti.
Če tega ravnovesja ne bo, bomo izgubili zaupanje v sistem.