Vladi predlagam, da pripravi predpis, da gre denarna socialna pomoč le tistim, ki bodo dokazali znanje slovenskega jezika. Tako ima urejeno Avstrija. Posledično ne bo več socialnega turizma oz bistveno manj. Predlog utemeljen.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).
V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
ZSVarPre v 3. členu določa, da so upravičenci do denarne socialne pomoči po tem zakonu državljani Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS), ki imajo stalno prebivališče v RS, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v RS in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v RS (prvi odstavek). Pravico do denarne socialne pomoči lahko uveljavljajo tudi osebe, ki lahko ta socialno varstveni prejemek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo RS (drugi odstavek).
ZSVarPre določa tudi, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom (od osebe, ki je zmožna za delo, se zahteva da je aktiven iskalec zaposlitve, to pomeni da je vpisana v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) in aktivno išče zaposlitev), s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z ZUPJS. Do denarne socialne pomoči je tako upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma.
Sistem socialnih pomoči je tako zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati. Hkrati pa mora ta mreža posameznika tudi opolnomočiti oziroma mu omogočiti, da bo lahko sam poskrbel za svojo socialno varnost, zato se strinjamo, da je znanje slovenskega jezika, predvsem pri iskanju zaposlitve, zelo pomembno.
Glede na zgoraj navedeno sta tako med drugim pri pravici do denarne socialne pomoči pogoja za upravičenost do pravice prijava stalnega prebivališča v RS ter v primeru zmožnosti za delo in brezposelnosti, prijava v evidenco brezposelnih oseb pri ZRSZ.
V zvezi s prijavo stalnega prebivališča pojasnjujemo, da se v skladu z Zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP in 48/23) dovoljenje za stalno prebivanje izda tujcu, ki je pet let neprekinjeno zakonito prebival v RS na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Po preteku petletnega obdobja pa se lahko sklepa, da obstaja verjetnost znanja slovenskega jezika.
V zvezi s prijavo v evidenco brezposelnih oseb pri ZRSZ pa pojasnjujemo, da je omenjeni zavod januarja 2022 pričel s postopki ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vodenje v evidenci brezposelnih oseb po 8.a členu Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) za tujce iz tretjih držav, ki so v evidenci brezposelnih oseb prijavljeni 12 mesecev in več (štetje roka od 27. 4. 2020) in jim je rok po 8.a členu ZUTD potekel 31. 12. 2021.
Brezposelna oseba, ki je državljan tretje države (v nadaljevanju: tujec), mora v skladu z določbo 8.a člena ZUTD znati slovenski jezik najmanj na vstopni ravni, kar izkaže z javno veljavnim spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).
Tujce, ki v skladu z 8.a členom ZUTD niso uspešno opravili izpita iz slovenskega jezika, ZRSZ v skladu z 11. alinejo prvega odstavka 129. člena ZUTD preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Prve odločbe ZRSZ so bile dokončne v začetku februarja 2022.
Tujec, ki ga ZRSZ preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker ne izpolnjuje pogoja po 8.a členu ZUTD, se lahko v evidenco brezposelnih oseb ponovno prijavi izključno po predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika po 8.a členu ZUTD, ki ga pridobi.
Prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb zaradi neznanja slovenskega jezika v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre lahko predstavlja splošni krivdni razlog, da oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči. Krivdni razlog preneha, ko se tujec ponovno prijavi v evidenco brezposelnih oseb.
Poznavanje jezika je namreč osnova za vključevanje v družbo in opolnomočenje ter s tem aktivno reševanje socialne problematike. V primeru, ko oseba izpita ne opravi, in je zato izbrisana iz evidence brezposelnih oseb ZRSZ, to pomeni, da se s tem oddaljuje od trga dela.
Glede na navedeno Vlada Republika Slovenije predloga ne podpira, saj je že ustrezno urejen z veljavno zakonodajo.