Neprofitna stanovanja morajo biti pomoč, ne trajni poslovni model
Danes se prepogosto dogaja, da neprofitna stanovanja postanejo trajna rešitev brez jasnih obveznosti za delovno sposobne stanovalce. V nekaterih primerih sistem ne spodbuja več aktivnega vključevanja v delo, ampak ustvarja občutek, da je mogoče socialno pomoč prejemati dolgoročno brez osebne odgovornosti. To zmanjšuje motivacijo za samostojnost, obremenjuje javna sredstva in podaljšuje čakalne vrste za mlade družine ter posameznike, ki pomoč res potrebujejo.
Predlagam, da se za vse delovno sposobne odrasle osebe v neprofitnih stanovanjih uvede jasna obveznost: redna zaposlitev, aktivno iskanje dela, vključitev v usposabljanje ali opravljanje koristnih del za skupnost. Namen ni kaznovanje, temveč spodbujanje samostojnosti, odgovornosti in pravičnosti.
Solidarnost pomeni pomagati ljudem, da se postavijo na noge ne pa ustvarjati sistem, kjer pomoč postane trajna brez obveznosti. Tako bo sistem bolj pošten do vseh, več stanovanj bo na voljo tistim, ki jih res potrebujejo, in socialna država bo delovala v duhu odgovornosti, ne odvisnosti.