23. 3. 2010
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane z rešitvami temelji na osnovnem cilju, tj. med študijem omogočiti vsem študentom nižje stroške študija ter bolj kakovostno in zdravo prehrano v vsakem študijskem središču v Sloveniji in s tem prispevati h kakovostnejšem študiju.
Študentom se tako nudi na izbiro čim bolj pestra ponudba prehrane. Del te ponudbe je tudi hitra prehrana. Ponudniki hitre prehrane morajo, tako kot tudi vsi drugi, nuditi študentska kosila v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja za študente.
Smernice zdravega prehranjevanja za študente so pripravili na Ministrstvu za zdravje. V njih so opredeljene energijske potrebe v prehrani študentov, makrohranila v prehrani študentov (maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati) in mikrohranila (vitamini) v prehrani študenov. Smernice zdravega prehranjevanja za študente vsebujejo tudi pravilno razmerje hranil, sestavo posameznih obrokov za uravnoteženo prehrano študentov, priporočila za izbiro živil in pripravo uravnoteženih obrokov ter pestrost prehrane.
Poleg navedenih smernic morajo ponudniki izpolnjevati vprašalnik o samonadzornem kontrolnem sistemu, kjer je potrebno odgovoriti kdo pripravlja jedilnike, kolikšna je povprečna tedenska poraba soli na sto obrokov, ali so uporabljene kvalitetne maščobe itn. Ta vprašalnik ponudniki pošljejo na pristojno študentsko organizacijo, ta pa na Ministrstvo za zdravje.
Za vse ponudnike študentske prehrane je pogoj tudi, da morajo za študentsko kosilo nuditi najmanj glavno jed in dva hoda. Ponudniki hitre prehrane tako največkrat ob glavni jedi nudijo še solato in sadje ali sladico.
Iz navedenega je razvidno, da so ponudniki hitre prehrane prav tako kot vsi ostali ponudniki dolžni zagotavljati prehrano v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja.
Odziv Ministrstva za zdravje
Podatki raziskav o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev Slovenije kažejo, da se ti prehranjujejo neustrezno. Z reprezentativnimi podatki o prehranjevalnih navadah študentov sicer ne razpolagamo, vendar so na voljo manj obsežne raziskave o prehranjevanju študentov, ki potrjujejo neustrezne vzorce prehranjevanja. Pri tem je še posebej izstopa neustrezen režim prehranjevanja, ki je pogosto posledica študijskih obveznosti študentov, razporejenih preko celotnega dne. Glede na navedeno je pomembno, da imajo študentje v okoljih kjer živijo in študirajo na voljo možnost prehranjevanja.
V okviru izvajanja Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010 (Uradni list RS, št. 39/2005) je Ministrstvo za zdravje v letu 2007 sprejelo Smernice zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki. Le-te vsebujejo normativne vrednosti za energijski in hranilni vnos ter priporočila za sestavo jedilnikov ob upoštevanju načina prehranjevanja in prehranjevalnih navad. Smernice vključujejo poleg uravnoteženih obrokov za zdrave študente tudi predloge brezmesnih obrokov ter prilagojenih obrokov (diete) v primerih, ko posameznik zaradi bolezni ne more oziroma ne sme uživati določene vrste hrane. Smernice upoštevajo tudi: prehranjevalne navade glede na geografska območja Slovenije in letni čas; vključevanje kakovostnih živil v obroke, ki so v veliki meri lokalno pridelana; normative za porcioniranje hrane; ter recepture za posamezne jedilnike z izračunom energijske in hranilne vrednosti.
Z namenom spodbujanja zdravega prehranjevanja pri študentski populaciji je bil sprejet tudi Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 72/2009, z dne 18.9.2009), ki navaja, da je ponudnik dolžan uresničevati smernice zdravega prehranjevanja Ministrstva za zdravje in zagotavljati kakovostne obroke, skladno z optimalnimi energijskimi in hranilnimi potrebami študentov.
Na Ministrstvu za zdravje menimo, da smo na ta način zagotovili pogoje za zdrav način prehranjevanja študentov, seveda pa je odločitev vsakega posameznika, po kakšnih obrokih v okviru ponudbe subvencionirane študentske prehrane tudi dejansko posega.
Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da so študentje čimbolj ozaveščeni o načeli zdravega prehranjevanja ter o posledicah, ki jih predstavljajo nezdrave prehranjevalne navade. Najnovejše, še ne objavljene raziskave kažejo, da je velik problem v prehranjevanju vseh skupin prebivalcev predvsem sol v prehrani. Ministrstvo za zdravje zato v letošnjem letu načrtuje široko medijsko kampanjo, ki ne bo namenjena zgolj študentski populaciji temveč splošni populaciji. Namen kampanje je predvsem ozavestiti potrošnike in ponudnike o pomenu soli za zdravje ter njenih negativnih vplivih na zdravje.
Znano je, da se prehranjevalne navade oblikujejo že zelo zgodaj v otroštvu, in se pogosto ohranijo do konca življenja. Ministrstvo za zdravje preko udejanja nacionalne prehranske politike veliko pozornosti posveča predvsem aktivnostim vzgoje za zdravje ter spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad pri bodočih starših in pri populaciji otrok in mladostnikov. Študentje sodijo v skupino, ki ob zadostni ozaveščenosti lahko sami najbolj vplivajo na svojo lastno izbiro. Naj dodamo, da ima pri tem pomembno vlogo tudi ponudnik, ki je študentu skladno s smernicami zdrave prehrane dolžan ponuditi možnosti zdravih izbir.