Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zaposlitev mladih staršev - davčna olajšava zaposlovalcem

4250 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Verjetno vas je precej mamic (očetov je verjetno manj) na tem portalu, ki ste na razgovoru za službo že dobile vprašanje v smislu: "Ali imate kaj otrok? Koliko so kaj vaši otroci stari?" ipd.

Kot vemo vsi, so takšna diskriminatorna vprašanja postavljena v duhu preverjanja stanja in predvidevanj o morebitnih dneh odsotnosti potencialnih zaposlenih, čemur se delodajalci, predvsem, zaradi optimizacije poslovanja (t.j. nižanja stroškov) izogibajo, zato (iz lastnih izkušenj), žal, raje zaposlujejo moške sodelavce, pa četudi pri tem lahko trpi kakovost dela.

Moj predlog vladi, ki sicer ne bo prišel dalje kot do glasovanja "raje" in morda kakšnega pavšalnega odgovora resornega ministrstva, je, da se v okviru davčnih olajšav v ZDDPO omogoči davčna olajšava v % bruto plače, glede na število in starost otrok.

Zgolj kot primer in v razmislek (analize ukrepa nisem sposoben opraviti v 3 minutah pisanja predloga): vsak delodajalec, ki zaposli oz. ima že med zaposlenimi mlado mamico/očeta, lahko koristi 40% davčno olajšavo pri davku od dohodkov pravnih oseb za otroka, starega npr. do 3 let. Za vsakega naslednjega otroka se nato olajšava zvišuje za 5%, a največ do 60% letna bruto plače.

Kaj bi to pomenilo: manjši JFP iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, a glede na relativno nizek delež (10,6%) le-teh v strukturi vseh davčnih prihodkov (vir:proračun RS za leto 2011), to ne bi pomenilo tragedije, glede na to, da znašajo proračunski prihodki iz naslova dohodnine 15,15% v strukturi davčnih prihodkov (brez upoštevanja ostalih prispevkov).

Nova davčna olajšava bi tako pomenila dober signal gospodarstvu, da zaposlujejo mlade ljudi, ki si ustvarjajo družino - ta družina seveda več troši, plačuje DDV (43,14% ! v strukturi davčnih prihodkov), bilo bi manj bega možganov ter (zaradi zaposlitve) lažja odločitev mladih, da imajo več kot enega otroka. Več otrok pa v končni fazi pomeni tudi večjo bazo davkoplačevalcev.

No, takšno je vsaj moje mnenje in videnje delne rešitve problema rodnosti in zaposlovanja mladih staršev.

13 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sa Luk 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 1. 2013

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da je s sistemskega in javnofinančnega vidika potrebno upoštevati posamezne določbe ZDDPO-2 in ureditev na podlagi vseh določb skupaj. nadalje navajamo, da so davčne olajšave, ki so določene v ZDDPO-2, rezultat strokovnih rešitev in političnih odločitev. Konkretno pojasnjujemo, da ZDDPO-2 med drugimi olajšavami že določa tudi olajšavo za zaposlovanje. V skladu s 55.b členom zakona lahko zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko pod določenimi dodatnimi pogoji uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Prav tako ZDDPO-2 določa še izdatnejšo davčno olajšavo za zaposlovanje invalidov. Navedena olajšava za zaposlovanje sledi politiki zaposlovanja, ki jo oblikuje in za katero je pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, oziroma navedeno politiko podpira. S tem v zvezi navajamo, da je glede na podan konkretni predlog možno sklepati, da se določen cilj na delovnopravnem oziroma širšem socialnem področju želi doseči predvsem preko določanja davčnih olajšav v zakonu, ki ureja obdavčenje dohodkov pravnih oseb, torej tudi delodajalcev. Poudarjamo, da je primarna funkcija davčnega sistema zagotavljanje stabilnih javnofinančnih prihodkov za financiranje dogovorjenih javnofinančnih odhodkov in da je podpora drugim politikam lahko le podredni cilj davčne politike. Pri oblikovanju davčne politike je potrebno poiskati pravo ravnotežje med splošnim davčnim bremenom in sistemom davčnih olajšav ter spodbud, ki so namenjene doseganju ciljev specifičnih (sektorskih) politik. Pri tem je pomembno v največji možni meri ohraniti primerljivo in enakopravno davčno obravnavo zavezancev v podobnem položaju. Glede na navedeno menimo, da davčna zakonodaja v svojih predpisih ustrezno upošteva problematiko težje zaposljivosti mladih. Veljavna olajšava za zaposlovanje mladih je sicer splošna, ocenjujemo pa, da v določeni meri zaobjame tudi osebe in primere, na katere se nanaša predlog za posebno davčno olajšavo. Nadalje menimo, da gre v zvezi s predlogom za širše vprašanje, ki se po naši oceni rešuje z ukrepi predvsem na področju sektorskih politik. Menimo, da bi posebna davčna obravnava – to je obravnava, ki je predlagana, pomenila ugodnejšo obravnavo nekaterih skupin oseb v primerjavi z drugimi, kar je lahko vprašljivo z vidika načela enakosti.

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Analiza obstoječega stanja: Glede na to, da je pravno podlago in možnosti za uveljavljanje davčne olajšave pri zaposlovanju določenih ciljnih skupin brezposelnih oseb pojasnilo že Ministrstvo za finance v dopisu št. 423-11/2013 z dne 21. 1. 2013, vas obveščamo, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v skladu s politiko zaposlovanja, katere podlaga se zagotavlja v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF) in na njegovi podlagi izdanih izvedbenih predpisih ter aktih, izvaja ukrepe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ), v okviru katerih se za namene usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb (tudi mladih) delodajalcem zlasti dodeljujejo subvencije.

  • Eden izmed aktualnih in doslej najuspešnejših programov APZ, ki je pomembno prispeval k povečanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih mladih in blaženju problema njihovega zaposlovanja na slovenskem trgu dela, je program »Prvi izziv«, katerega namen je bil v spodbujanju zaposlovanja brezposelnih oseb, mlajših od 30 let, ki so vsaj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Subvencioniranje njihovega zaposlovanja je večjemu številu mladih brezposelnih oseb iz omenjene ciljne skupine omogočilo integracijo v delovno okolje ter izboljševalo njihove zaposlitvene možnosti, prispevalo pa je tudi k doseganju njihove čim hitrejše in stabilne zaposljivosti kot tudi k zmanjševanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Omenjeni program je tako omogočil zaposlitev skoraj 3.000 brezposelnih mladih do 30. leta starosti za obdobje vsaj 15 mesecev, s trimesečnim poskusnim delom, za polni delovni čas oziroma, za invalide, v skladu z odločbo o invalidnosti. Med brezposelnimi mladimi, vključenimi v program, je bilo skoraj 60 % iskalcev prve zaposlitve in dobrih 10 % tistih z manj kot enim letom delovnih izkušenj. Dobra četrtina mladih, ki so se ali se še bodo zaposlili s pomočjo subvencije Prvi izziv, je bila pred tem dolgotrajno brezposelnih, torej prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb neprekinjeno eno leto ali več. Ravno tako je bilo med udeleženci programa 30 % mladih, ki jim je program pomagal do zaposlitve že v nekaj mesecih po nastanku brezposelnosti, s čimer so bile preprečene njene dolgotrajnejše posledice.
  • Zaradi dodatnega spodbujanja usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih mladih do 30. leta starosti so za tekoče leto že pripravljene spremembe javnih povabil Usposabljanje na delovnem mestu in Zaposli.me. Usposabljanje na delovnem mestu: Mlajši brezposelni imajo zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj v primerjavi z ostalimi brezposelnimi osebami manjše možnosti za vključevanje na trg dela. Da bi zanje v tem oziru ustvarili boljše pogoje, se jim bo v okviru tega programa omogočilo daljše usposabljanje (3 mesece). Zaposli.me: Sprememba se nanaša na možnost vključitve brezposelnih oseb, mlajših od 30 let, v enoletno subvencionirano zaposlitev.
  • Omeniti je potrebno tudi, da bodo lahko na podlagi 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 – ZPIZ-2) delodajalci za zaposlitev osebe do dopolnjenega 26. let starosti in za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ki se bodo prvič zaposlili za nedoločen čas in ostali pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavili vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 %. Opisano možnost bodo lahko delodajalci uveljavili le pod pogojem, da za te zavarovance ne bodo uveljavili vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. Omenjena določba se bo pričela uporabljati s 1. julijem 2013.

    Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Po preučitvi posredovanega predloga vas obveščamo, da se ta v praksi z opisano možnostjo uveljavljanja davčne olajšave za delodajalce za zaposlitev (tudi) mladih brezposelnih oseb in s subvencioniranjem njihovega zaposlovanja že izvaja in se bo tudi v prihodnje, medtem, ko morebitna priprava ter implementacija dodatnih rešitev z vidika uresničevanja prejetega predloga za sedaj ni predvidena. V okviru APZ pa bo tudi v bodoče velik poudarek namenjen blaženju problematike brezposelnosti mladih iskalcev zaposlitve.

    Priloge:

    Komentarji