Za pomoč v stiski, ne za življenje na račun sistema: omejitev skupne pomoči države na 300.000 EUR skozi življenje
Predlagam, da Slovenija ohrani močno socialno državo, vendar uvede jasna pravila, ki bodo sistem naredila bolj pravičen, pregleden in vzdržen.
Danes lahko nekdo, ki v sistem skoraj nič ne prispeva, skozi življenje iz javne blagajne prejme tudi več kot 500.000 EUR: prek brezplačnega šolstva, zdravstva, socialnih transferjev, subvencij, neprofitnega stanovanja in pokojnine. To ni vzdržno in ni pravično do vseh, ki sistem financirajo s svojim delom.
Solidarnost mora ostati za tiste, ki jo res potrebujejo: za otroke, bolne, invalide, starejše in ljudi v začasni stiski. Ne sme pa postati način življenja brez odgovornosti za tiste, ki bi lahko prispevali pa to ne.
Zato predlagam:
- da se pomoč za delovno sposobne osebe bolj poveže z vključevanjem v delo, učenjem jezika, usposabljanjem ali javno koristnimi deli;
- da se strožje preverja upravičenost do socialnih transferjev, neprofitnih stanovanj in drugih ugodnosti;
- da se uvede več transparentnosti, da vsak vidi, koliko prispeva in koliko prejema;
- da se ohrani močna zaščita za najranljivejše brez dodatne birokracije;
- da se delo in ustvarjanje bolj nagradi;
- da se za delovno sposobne posameznike brez prispevkov uvede razumen življenjski limit skupnih prejemkov iz proračuna naprimer 300.000 EUR, razen pri invalidnosti, bolezni ali drugih izjemnih okoliščinah.
Cilj ni manj solidarnosti, ampak bolj pošten sistem tak, ki pomaga človeku na noge, ne pa ustvarja trajne odvisnosti.
Za socialno državo, ki varuje šibke, spoštuje delo in ostaja vzdržna tudi za prihodnje generacije.