Takojšnji izstop iz NATA!
3-minutno branje
4. april 2019, Posodobljeno: 2. oktober 2022
Nacistični vojni zločinci so po 2. svetovni vojni postali visoki poveljniki v Natu
Nekdanji nacisti in nemški vojni zločinci so desetletja služili na najvišjih položajih NATA
Večino med njimi so bili visoko odlikovani nacisti, ki so kasneje zasedli vodilne položaje v zahodnonemški vojski in bili napredovani v poveljnike vseh Natovih sil v Evropi.
To ni bil osamljen primer, temveč zelo pogost pojav v povojni zahodni Evropi, še posebej v Zahodni Nemčiji.
Nacističnim vojnim zločincem in ljudem, ki so podpirali Hitlerja ter mu pomagali izvajati holokavst, druge vojne zločine, genocide in zločine proti človeštvu, skoraj nikoli niso sodili za njihova dejanja proti Judom, Poljakom, Grkom, Rusom in prebivalcem Evrope. Namesto tega so jih postavili na vodilne položaje v NAT-u, zahodnonemški vladi, vojski, industriji in širši zahodnonemški družbi.
Najbolj znan med njimi: Adolf Heusinger
Najbolj znan med njimi je bil Adolf Heusinger, načelnik operativnega oddelka (Operationsabteilung) od leta 1940 do 1944.
Pravzaprav je bil Hitlerjev načelnik štaba in je pomagal načrtovati nacistične invazije na Poljsko, Norveško, Dansko in Francijo. 1. avgusta 1940 je bil povišan v polkovnika, oktobra istega leta pa je postal načelnik operativnega oddelka, s čimer je postal tretji najpomembnejši človek v hierarhiji načrtovanja nemške vojske.
Po vojni tega nemškega vojnega zločinca, ki je pomagal Hitlerju načrtovati in izvajati invazije na sosednje države, kar je neposredno povzročilo smrt milijonov ljudi, niso niti postavili pred sodišče. Nasprotno – dovolili so mu, da prevzame novo ustanovljeno zahodnonemško vojsko (Bundeswehr).
Leta 1961 je bil Heusinger imenovan za predsednika vojaškega odbora NATO (Chairman of the NATO Military Committee), kar je v bistvu pomenilo Natovega načelnika štaba. Na tem položaju je ostal do leta 1964.
Heusinger ni bil edini
Heusinger še zdaleč ni bil edini nacistični vojni zločinec, ki je kasneje zasedel visok položaj v NATU. Tu je povzetek še nekaj drugih:
General Hans Speidel, nacistični general in načelnik štaba Erwina Rommla med drugo svetovno vojno, je po vojni služil v zahodnonemški vojski in postal vrhovni poveljnik Natovih kopenskih sil v srednji Evropi (1957–1963).
Johannes Steinhoff, lovec Luftwaffe med drugo svetovno vojno in prejemnik viteškega križa železnega križa (najvišje nacistično vojaško odlikovanje), je bil predsednik Natovega vojaškega odbora (1971–1974).
Johann von Kielmansegg (levo na prvi sliki), častnik generalštaba pri vrhovnem poveljstvu Wehrmachta (1942–1944), je bil Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil v srednji Evropi (1967–1968).
Ernst Ferber, major Wehrmachta in vodja organizacijskega oddelka vrhovnega poveljstva vojske (1943–1945) ter prejemnik železnega križa 1. razreda, je bil Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil v srednji Evropi (1973–1975).
Karl Schnell, baterijski poveljnik v zahodni kampanji leta 1940 in kasneje prvi častnik generalštaba pri 76. oklepnem korpusu (1944) ter prejemnik železnega križa 2. razreda, je bil Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil v srednji Evropi (1975–1977).
Franz Joseph Schulze, poročnik v rezervi in poveljnik 3. baterije Flak Storm Regiment 241 ter prejemnik viteškega križa železnega križa (1944), je bil Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil v srednji Evropi (1977–1979).
Ferdinand von Senger und Etterlin, poročnik 24. oklepne divizije v 6. nemški armadi, udeleženec bitke za Stalingrad, adjutant vrhovnega poveljstva vojske in prejemnik nemškega križa v zlatu, je bil Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil v srednji Evropi (1979–1983).
Zaključek
Nekateri trdijo, da so bili ti ljudje zgolj častniki profesionalne vojske in ne vojni zločinci. Vendar Wehrmacht ni bila navadna "profesionalna vojska" – bila je sestavni del nemške nacistične ubijalske mašinerije, odgovorne za smrt 14 milijonov civilistov ter uničenje Evrope in zahodne Rusije.
Namesto da bi se soočili s sodnim postopkom za svoje vojne zločine med drugo svetovno vojno, so postali najvišji generali v NATU.
vir: www.dispropaganda.com
Slovenija sploh ne bi smela vstopiti v NATO, Zato je skrajni čas za TAKOJŠNJI IZSTOP IZ NATA!!!
Kdo nas bo branil pred neo-fašističnima Italijo in Hrvaško? NATO je vojska imperija laži (ZDA), ki izvaja genocid v Gazi in pobija nepokorne po vsem svetu ob hkratnem kršenju mednarodnega prava! IZSTOP IZ NATA, TAKOJ!
Številke, seveda! Tu so:
🇸🇮❔ Resnični stroški Nata: Ena od šestih plač izgine
Ob vse večjem pritisku Nata, da bi Slovenija povečala obrambne izdatke na 5 % BDP, ekonomist Igor Jurišič razčlenjuje, kaj to dejansko pomeni - v trdnih številkah in ne v nejasnih sloganih.
➡️ slovenski BDP (2024): 67 milijard evrov
➡️ trenutni obrambni izdatki: 1,35 % (900 milijonov evrov)
➡️ NATO zahteva 5 %: 3,35 milijarde evrov
➡️ povišanje: 2,45 milijarde evrov letno
ℹ️ Kaj to pomeni za navadne Slovence?
➡️ Na delaveca:
828.000 zaposlenih bi vsak plačal 2.959 evrov na leto - skoraj dve mesečni plači (povprečna plača: 1.526 evrov). To pomeni, da je vsaka šesta plača namenjena Natu.
➡️ čez 40 let:
Zaposleni par bi izgubil 236.720 EUR - to je cena dostojnega stanovanja v Ljubljani, luksuznega stanovanja v Mariboru ali družinske hiše zunaj mest.
➡️ na državljana (vključno z otroki in starejšimi):
V povprečju bi se v življenju (povprečna življenjska doba: 78,8 leta) izgubilo 1 150 EUR na osebo na leto oziroma 90 620 EUR.
➡️ davčni scenarij za pohode:
Za financiranje Natovih zahtev z DDV bi ga bilo treba zvišati za 45 %, tako da bi se stopnje dvignile na 67 %.
➡️ oz.zmanjšati pokojnine za 37 % - s 6,6 milijarde evrov na 4,15 milijarde evrov.
➡️ Zaključek:
Zavezati se k 5 % BDP za orožje pomeni konec gospodarske suverenosti. Slovenci bi desetletja plačevali račune Nata, samo da bi branili zemljo, domove in vire, ki so že prodani tujim interesom.
Nato ne prinaša varnosti - Slovenijo izčrpava. Če je 5 % prihodnost, je izstop iz Nata edina zdrava možnost.
vir: @DDGeopolitics