14. 8. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo
Prejeto pobudo smo preučili, po naši oceni pa predlagane spremembe niso skladne z veljavno zakonodajo in ne predstavljajo racionalnega pristopa k upravljanju javnih sredstev, kar pojasnjujemo tudi v nadaljevanju.
Prepoved drobljenja javnih naročil izhaja iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) in predstavlja ključno varovalo pred netransparentnim in neodgovornim ravnanjem z javnimi sredstvi. Namen te določbe je preprečiti razpršeno in nepregledno porabo, ki bi omogočala izogibanje objavi postopkov in s tem povečala tveganje za korupcijo. Drobljenje naročil bi v praksi pomenilo razbitje večjih nabav na manjše enote z namenom izogniti se izvedbi javnega naročila, kar je v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti. Drobljenje javnih naročil je tudi v neposrednem nasprotju z Direktivo št. 2014/24/EU, direktiva v 5. členu izrecno določa, da mora naročnik pri oceni vrednosti naročila upoštevati skupno vrednost podobnih storitev, blaga ali gradenj, ki jih namerava naročiti, in ne sme razdeliti naročila z namenom izogibanja uporabi pravil direktive. Evropska zakonodaja zato zahteva celovito in vnaprej načrtovano obravnavo nabav, ki temelji na objektivnih merilih in spodbuja odprtost trga. Ta določba je bila v slovenski pravni red prenesena s 24. členom ZJN-3, sprememba takšne ureditve pa bi pomenila kršitev evropskega prava.
Potrebe po predmetu javnega naročila morajo biti načrtovane vnaprej, v okviru letnega načrta nabav, ki ga naročnik pripravi na podlagi analize potreb, razpoložljivih sredstev in strateških ciljev. Pravilno načrtovanje omogoča združeno nabavo, boljše pogoje na trgu in večjo preglednost postopkov.
Predlog, da se pri izbiri najugodnejšega ponudnika upoštevajo tudi posredni stroški (izobraževanje, poraba elektrike ipd.), je v določenih primerih že mogoč in celo priporočljiv. Vendar mora biti tak pristop ustrezno metodološko podprt, objektivno merljiv in vnaprej določen v razpisni dokumentaciji, saj sicer obstaja nevarnost arbitrarnosti in neenakopravne obravnave ponudnikov. Zato je ključno, da naročnik že v fazi priprave javnega naročila jasno opredeli merila za izbor, ki lahko vključujejo tudi življenjski cikel izdelka, stroške vzdrževanja in druge relevantne dejavnike.
Neposredni nakupi manjših vrednosti so že omogočeni v okviru mejnih vrednosti za izvedbo t.i. evidenčnih naročil, kot jih določa ZJN-3 v 21. členu. Vendar mora tudi takšna poraba potekati v skladu z internimi akti naročnika, ki zagotavljajo sledljivost, odgovornost in preprečevanje zlorab. ZJN-3 pa določa minimalne varovalke za zagotavljanje skladnosti z načeli javnega naročanja, naročnik je dolžan upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3.
Napredne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, lahko pomembno prispevajo k večji učinkovitosti in nadzoru nad porabo javnih sredstev. Vendar to ne pomeni, da lahko opustimo zakonsko določene postopke in varovalke. Tehnologija mora podpirati zakonitost, ne pa jo nadomestiti. Prav tako je potrebno upoštevati, da umetno-inteligenčni sistemi v trenutni obliki še ne omogočajo takšnega nadzora na izvajanjem javnih naročil.
V zaključku poudarjamo, da je sistem javnega naročanja zasnovan z namenom varovanja javnega interesa, zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov ter transparentne in gospodarne porabe javnih sredstev. Vsaka sprememba mora biti premišljena, zakonita in usklajena z evropskimi direktivami, ki urejajo področje javnega naročanja.
Zaradi navedenega tako ugotavljamo, da je pobuda delno že realizirana, in sicer v obsegu, ki se nanaša na upoštevanje stroškov, v preostalem delu pa je v nasprotju z evropskim pravnim redom na področju javnega naročanja.