Predlog za znižanje dohodninske lestvice in izboljšanje davčne politike
Spoštovani člani Vlade Republike Slovenije,
trenutna oblika dohodninske lestvice je nevzdržna – tako z družbenega kot z gospodarskega vidika. Slovenija sodi med države z najvišjo obremenitvijo dela v okviru OECD, kar neposredno škoduje konkurenčnosti trga dela, motivaciji zaposlenih ter privlačnosti države za visoko usposobljene kadre. Pretirano progresivna obdavčitev aktivnega prebivalstva kaznuje prizadevnost, napredovanje in strokovni razvoj. Takšen sistem destimulira delo, spodbuja odhod delovne sile v tujino in ustvarja občutek nepravičnosti med davkoplačevalci.
Posebej nesprejemljivo je, da se v razpravah pogosto poudarja, da dohodnina »prispeva relativno majhen delež« k celotnemu davčnemu primežu. Dohodnina predstavlja eno izmed najbolj neposredno zaznavnih oblik davčne obremenitve, saj ima izrazit vpliv na razpoložljivi dohodek posameznika. Zaradi visoke progresivnosti obdavčitve zaposleni mesečno prejemajo znatno nižje neto izplačilo od svojega bruto zaslužka, kar neposredno vpliva na njihovo finančno stabilnost in potrošno moč. Z vidika posameznika torej dohodnina nikakor ni zanemarljiva, ampak predstavlja ključen dejavnik, ki vpliva na življenjski standard, potrošnjo in dolgoročne finančne odločitve.
Poleg dohodnine smo posamezniki obremenjeni z visokim DDV, davki na dediščine in darila, davkom na promet nepremičnin, dajatvami za vozila ter številnimi parafiskalnimi obremenitvami. Zato predlagamo celovit, postopno uveden nabor sprememb, ki bi povečal razpoložljiv dohodek prebivalstva, spodbudil gospodarsko aktivnost ter izboljšal davčno pravičnost:
1. Znižanje dohodninskih stopenj v vseh razredih
Nižje stopnje bi posameznikom omogočile obdržati večji del zaslužka, okrepile bi potrošnjo in spodbudile delovno aktivnost.
2. Povečanje splošne davčne olajšave
To bi neposredno koristilo predvsem nizko- in srednje dohodkovnim skupinam ter ublažilo vpliv inflacije.
3. Razširitev dohodninskih razredov
Počasnejši prehod v višje obdavčene razrede bi preprečil nenadne skoke v neto dohodku in ohranil stimulativno okolje za dodatne zaslužke.
4. Dodatne olajšave za ranljive skupine
Posebna obravnava mladih, družin z otroki in nizko plačanih delavcev bi zmanjšala tveganje socialne izključenosti in spodbudila zaposlovanje.
Pričakovani učinki:
• Povečanje razpoložljivega dohodka in krepitev domače potrošnje.
• Spodbujanje podjetništva in večje zaposlovanje.
• Razbremenitev srednjega razreda, ki danes nosi največje davčno breme.
• Zmanjšanje sive ekonomije, saj bi se povečala motivacija za prijavo vseh dohodkov.
• Krepitev zaupanja v davčni sistem in večja občutena pravičnost.
Zavedamo se, da bi spremembe kratkoročno lahko vplivale na javnofinančne prihodke, vendar bi ob postopni uvedbi ter ob upoštevanju pozitivnih učinkov (večja potrošnja, manj dela na črno, večja zaposlenost) dolgoročno prispevale k stabilnosti proračuna. Predlagamo, da se spremembe izvajajo fazno in ob ustreznem spremljanju učinkov.
Verjamemo, da je posodobitev dohodninske lestvice nujen korak k sodobni, razvojno naravnani in socialno pravični Sloveniji. Le s takšnimi ukrepi bomo lahko dolgoročno zagotovili vzdržen in pravičen davčni sistem, ki posameznikom omogoča ustrezno nagrado za njihovo delo ter spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in gospodarsko rast – kar bi moralo biti temeljno vodilo vsake davčne politike prihodnosti.
S spoštovanjem,