22. 5. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pri opredelitvi do vašega predloga želimo najprej pojasniti, da pojma »politik« zakonodaja ne pozna, se pa uporablja za ljudi na izvoljenih funkcijah. V zakonodaji je uporabljen pojem funkcionar, ki je oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami ali oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru ali Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge oseba, jo v skladu z zakonom kot funkcionarja izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti oziroma drug pristojni organ ali oseba.
Pravice in obveznosti funkcionarjev na splošno ureja Zakon o funkcionarjih v državnih organih, dodatno pa so pravice in obveznosti funkcionarjev urejene tudi v nekaterih posebnih zakonih, na primer Zakonu o državni upravi, Zakonu o vladi, Zakonu o poslancih, Zakonu o državnem svetu, Zakonu o lokalni samoupravi in drugih.
Slovenska zakonodaja izrecno ne definira politične odgovornosti, kot tudi ne objektivne odgovornosti funkcionarjev, vendar pa omogoča in ureja ugotavljanje odgovornosti predsednika republike pred Ustavnim sodiščem, predsednika vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem, postopek interpelacije o delu vlade ali posameznega ministra. Enako kot za vse državljane pa velja tudi za funkcionarje osnovna temeljna človekova pravica, zapisana v 27. členu Ustave Republike Slovenije, in sicer, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Na tem mestu pojasnjujemo, da so bili v zakonodajni postopek že večkrat v preteklosti (nazadnje leta 2020) vloženi predlogi sprememb sistemske zakonodaje, katerih vsebina se je nanašala na dopolnitev pogojev za imenovanje in prenehanje mandata funkcionarjem (predlogi za spremembo in dopolnitev Zakona o Državnem svetu, Zakona o volitvah predsednika republike, Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o lokalnih volitvah, Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o poslancih in Zakona o Vladi Republike Slovenije), pri čemer je šlo za nekaznovanost kot oviro za kandidiranje na funkcijo, vendar noben od poskusov sprememb navedenih predpisov ni dobil predpisane večine glasov podpore v državnem zboru.
Glede na možne sankcije v zvezi z nezakonitim, nepravilnim, neučinkovitim ali drugim krivdnim delom funkcionarjev je možno ugotoviti, da praksa priznava objektivno odgovornost kot del politične odgovornosti. Za razliko od formalnih procesnih predpostavk za ugotavljanje politične objektivne odgovornosti (na primer kolektivna in individualna odgovornost vlade oziroma posameznega funkcionarja), ki so že določene v ustavi in zakonih, so vsebinske predpostavke za uveljavljanje politične odgovornosti stvar presoje v konkretnih političnih ravnanjih in dogodkih. Politične sankcije se ob tem izrazijo v specifičnih političnih oblikah npr. kot javna kritika, pritiski na funkcionarja, da odstopi, neizvolitev, neimenovanje na drugo funkcijo, razrešitev. Nekatere politične sankcije so tako opredeljene že v ustavi ter zakonodaji, nekatere pa so prepuščene posameznemu funkcionarju ali kandidatu za funkcionarja v okviru ustavno dopustnih kriterijev.