Predlog za znižanje dohodninske lestvice in izboljšanje davčne politike
Spoštovani člani Vlade Republike Slovenije,
Prepričani smo, da je znižanje obstoječe dohodninske lestvice ključen korak za izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev ter za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Verjamemo, da bi takšen ukrep pripomogel k večji razpoložljivosti dohodka posameznikov, spodbudil gospodarsko rast in izboljšal socialno pravičnost. Predlagamo premišljeno znižanje obdavčitve v okviru dohodninske lestvice, ki bi potekalo postopoma, ob hkratnem spremljanju gospodarskih kazalnikov in javnofinančnih učinkov.
Predlagani ukrepi:
1. Znižanje dohodninske stopnje v vseh razredih:
Predlagamo znižanje odstotkov obdavčitve v vseh dohodninskih razredih. To bi omogočilo posameznikom, da obdržijo večji del svojega zaslužka, kar bi izboljšalo njihovo finančno stanje in povečalo njihovo potrošno moč.
2. Povečanje splošne davčne olajšave:
Menimo, da bi povečanje splošne olajšave koristilo predvsem nizko- in srednje dohodkovnim skupinam, ki so najbolj obremenjene z vsakodnevnimi stroški.
3. Razširitev davčnih razredov:
Predlagamo širitev meja dohodninskih razredov, da bi ljudje počasneje prehajali v višje obdavčene razrede, zlasti v primeru višjih plač ali dodatnih dohodkov.
4. Dodatne davčne olajšave za ranljive skupine:
Predlagamo, da se posebna pozornost nameni mladim, družinam z otroki in delavcem z nizkimi dohodki, saj bi to zmanjšalo tveganje socialne izključenosti in spodbudilo zaposlovanje.
Pričakovani pozitivni učinki:
1. Povečanje razpoložljivega dohodka prebivalstva:
Znižanje davkov bi posameznikom omogočilo večji razpoložljiv dohodek, kar bi spodbudilo domačo potrošnjo in prispevalo k rasti gospodarstva.
2. Spodbujanje zaposlovanja in podjetništva:
Verjamemo, da bi nižja obdavčitev spodbudila delovno aktivnost, saj bi bila finančna nagrada za delo višja. Prav tako bi podjetja imela več sredstev za zaposlovanje in investicije.
3. Zmanjšanje obremenitve srednjega razreda:
Srednji razred nosi največjo davčno obremenitev, zato bi znižanje davčnih stopenj ali povečanje olajšav znatno izboljšalo finančno varnost teh družbenih skupin.
4. Zmanjšanje sive ekonomije:
Menimo, da bi ugodnejši davčni pogoji zmanjšali motivacijo za delo na črno in povečali prijavljene dohodke, kar bi dolgoročno koristilo proračunu.
5. Večja družbena pravičnost:
Pravičnejši davčni sistem bi zmanjšal občutek neenakosti in povečal zaupanje državljanov v delovanje države.
Finančna vzdržnost:
Zavedamo se, da bi znižanje davčnih stopenj lahko začasno zmanjšalo javnofinančne prihodke. Vendar smo prepričani, da bi dolgoročni učinki, kot so večja potrošnja, zmanjšanje sive ekonomije in povečanje zaposlitve, pripomogli k izravnavi teh izgub. Predlagamo, da se ukrepi izvajajo postopoma in ob hkratnem prilagajanju proračunskih prioritet, da se zagotovi stabilnost javnih financ.
Prepričani smo, da bi znižanje dohodninske lestvice in prilagoditev davčne politike pomembno prispevala k izboljšanju kakovosti življenja državljanov ter krepitvi zaupanja v državo.
Hvala za vašo pozornost in razmislek o predlogu.
S spoštovanjem.
Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za odziv in posredovane informacije glede davčnega primeža v Sloveniji.
Kljub navedenim podatkom želimo jasno poudariti, da je trenutna dohodninska lestvica v Sloveniji nevzdržna – tako z družbenega kot z gospodarskega vidika. Dejstvo, da Slovenija sodi med države z najvišjo obremenitvijo dela v okviru OECD, je izjemno zaskrbljujoče in neposredno vpliva na konkurenčnost trga dela, motivacijo zaposlenih ter privlačnost Slovenije za visoko usposobljene kadre.
Občasna zvišanja splošne olajšave ali indeksacije lestvice ne rešujejo ključnega problema – pretirano progresivne obdavčitve aktivnega prebivalstva, ki neposredno kaznuje prizadevnost, napredovanje in strokovni razvoj. Takšen sistem destimulira delo ter ustvarja vse večji pritisk na izseljevanje visoko kvalificirane delovne sile, saj razlika med bruto in neto plačo ostaja previsoka – kar posamezniki občutijo vsak mesec.
Posebej nesprejemljivo je, da se v razpravah poudarja, da dohodnina »prispeva relativno majhen delež« k davčnemu primežu, medtem ko ima prav ta obremenitev neposreden vpliv na razpoložljiv dohodek posameznika. Vsaka dodatna obremenitev znotraj dohodninske lestvice pomeni neposreden odvzem tistim, ki največ prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti v gospodarstvu.
Poleg tega pa velja poudariti, da je aktivno prebivalstvo v Sloveniji finančno obremenjeno že na skoraj vseh življenjskih področjih – in to ne le z uradnimi davki, temveč tudi s številnimi parafiskalnimi dajatvami, ki prav tako zmanjšujejo realni dohodek posameznikov in podjetij.
Zaradi vsega naštetega odločno nasprotujemo obstoječi obliki dohodninske lestvice in pozivamo k njeni temeljiti prenovi.
Sistem mora postati:
- jasen in razumljiv,
- manj progresiven in bolj stimulativen,
- ter predvsem konkurenčen in pravičen.
Le s takšnimi ukrepi bomo lahko dolgoročno zagotovili vzdržen sistem javnih financ, hkrati pa omogočili, da posamezniki za svoje delo prejmejo ustrezno in spodbudno nagrado – kar bi moralo biti osnovno vodilo vsake sodobne davčne politike.
S spoštovanjem,
Predlagam, da uporabimo, nominalno, dohodninsko lestvico Avstrije.
Poskusite s predlogom v času prihodnje vlade, pri sedanji ne bo imel uspeha.