(ne)obvezni RTV prispevek
Sistem obveznega RTV-prispevka temelji na zastareli logiki, da je posedovanje naprave samodejno povezano z uporabo njihovih storitev. To je v današnjem času, ko uporabniki vsebine izbirajo in plačujejo po lastni volji (npr. Netflix, Spotify, HBO, ...), nesprejemljivo.
Tak način obremenjuje tudi tiste, ki RTV programov ne spremljajo, niti jih ne želijo. Je nepravičen in nevzdržen, saj sili ljudi v plačevanje storitve, ki je ne uporabljajo.
Nekaj nepravilnosti:
- zavezanec za plačilo postaneš, ko prijaviš električni priključek (Nesmisel in pravno gledano zloraba podatkov o el. priključkih)
- odjava preko obrazca, pri čemer moraš dokazovati da nimaš naprav s katerimi bi spremljal njihove vsebine (Danes je najmanj radio v vsakem avtu in mobilnem telefonu, tudi če ni "pameten". Onemogočanje teh naprav so dodatni stroški)
- v obveznost plačila padeš, če ima katera koli oseba na tvojem naslovu kakršno koli "napravo za spremljanje programov" (Večina otrok, je v co-vid času imela takšne naprave za potrebe šolanja na daljavo, zato s tega naslova odjava ni bila mogoča)
- RTV obveznost nalaga vsakemu ki "ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija ..." (To je lahko kvečjemu davek, ne more biti pa obvezna naročnina na storitve, ki jih oseba ne uporablja)
Predlagam premislek o prehodu na naročniški model, kjer bi RTV prispevek plačevali le tisti, ki njihove vsebine dejansko spremljajo. Ob morebitnem sklicevanju na javno storitev, pa naj se uvede davek, ki je vezan na vsako polnoletno osebo in ne na električni priključek.