Pogrebnina, drugič
Ne vem, če se je ob priliki ukinitve plačila pogrebnine s strani občine oz. države zakonodajalec zavedal, da strošek zajamčene neto plače dosega le 70% stroška pogrebnine.
Res je, da zakon sicer predvideva solidarnostno pomoč v primeru, če pokojnikovi sorodniki ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi, kar morajo le-ti seveda dokazati z ustrezno dokumentacijo. Do sem vse lepo in prav, vendar ali je ob tem zakonodajalec pomislil, da:
• zajamčena plača dosega (naj bi) le višino stroškov, ki naj bi posamezniku zagotavljala osnovne pogoje življenja brez upoštevanja reproduktivnih potreb
• taka zajamčena plača lahko pravzaprav pomeni sužnjelastniško razmerje, saj je v ne tako daljni preteklosti lastnik sužnja zagotavljal pravzaprav iste pogoje za svojega sužnja, da je le-ta lahko izvajal odrejena dela
• morajo pokojnikovi sorodniki poleg verjetno predhodno dokaj omejenega življenjskega standarda pokojnika (in lahko tudi sorodnikov) ter skrajno neprimernega termina (žalovanje, pogreb,…) podajati vloge na pristojne organe in s tem poleg vsega še dokazovati, da so reveži.
Žalostno je, da državljani R Slovenije z minimalno (in tudi nekoliko večjo) neto plačo mesečno ne zaslužijo niti toliko, da bi bili primerno pokopani, saj je to za njih očitno dražje kot samo življenje.
Predlagam vladi, da ponovno uvede strošek osnovnega pokopa z žaro v breme države oz. občine. Pri tem tudi predlagam, da se povrnitev stroškov pogreba ne nanaša na morebitne cenzuse osebnih dohodkov, saj bi s tem ponovno posegli na področje dokazovanja revščine.
In še mimogrede: v letu Covida 19 je bilo v R Sloveniji cca 24.000 smrti, kar predstavlja cca 24 Mio €, ampak razporejenih preko celega leta.