4. 6. 2024
Odziv Ministrstva za zdravje
Čakalne dobe so rezultat neravnovesja med povpraševanjem in ponudbo zdravstvenih storitev. Na povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah vpliva več različnih dejavnikov, in sicer hitro starajoča se populacija (in s tem povezan večji obseg kroničnih in drugih bolezni), zdravstveni tehnološki napredek, ozaveščenost pacientov, včasih tudi prekomerno napotovanje med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev in zahteve bolnikov po zdravstvenih storitvah na višjih zdravstvenih ravneh. Posledično viri (kadrovski, finančni, opremski) ne zadostujejo za pokrivanje hitro rastočih potreb prebivalstva in povpraševanja po zdravstvenih storitvah, kar vodi v nastanek čakalnih dob.
Pojasnjujemo, da so v usklajevanju med koalicijskimi partnerji že izhodišča za pripravo nove zdravstvene zakonodaje. Končana je tudi javna razprava za Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Oba predpisa naslavljata rešitve za obvladovanje čakalnih dob.
Čakalne dobe so torej posledica spleta različnih vzrokov, pri čemer si Ministrstvo za zdravje z različnimi aktivnostmi in ukrepi že prizadeva za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev s ciljem, da se pacienti obravnavajo v okviru dopustne čakalne dobe, opredeljene z Zakonom o pacientovih pravicah. Vaš predlog o uzakonitvi politike zmanjševanja financiranja zdravstvenih zavodov, kjer so za določene zdravstvene storitve presežene dopustne čakalne dobe, ni sprejemljiva. S tem bi ogrozili delovanje javnih zdravstvenih zavodov, ker zavodi, kljub nedopustnim čakalnim dobam na nekaterih storitvah, dosegajo plan programa ali ga celo presežejo. Primeroma navajamo storitev »operacija hrbtenica«, ki je imela na dan 4. 1. 2024 čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo 412, izvajalci pa so v letu 2023 program »operacija hrbtenice« realizirali v obsegu 4.529 primerov in presegli plan za leto 2023 za 23 %.
Ministrstvo za zdravje zato ocenjuje, da predlog, ki pavšalno kaznuje vse izvajalce in ne upošteva, zakaj so čakalne dobe dejansko presežene, ne bi prinesel pomembnega izboljšanja na področju obvladovanja čakalnih dob, nasprotno, povzročil bi dodatne težave v delu, ki se nanaša na poslovanje zdravstvenih izvajalcev.
Problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov na primarni ravni smo naslovili z ambulantami za neopredeljene, v katerih delajo že zaposleni zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih. S tem ukrepom smo prebivalcem Republike Slovenije zagotovili začasno rešitev za nemoten dostop do zdravnika na primarni ravni. Ta ukrep zaenkrat velja do konca leta 2024. V pripravi so že nove rešitve.