Amandma predpisov s področja okolja in varstva pred hrupom oziroma dodatna regulacija nočnega hrupa oziroma zvonjenja cerkva, uvrstitev zvonenja med vire hrupa, ali omejitev cerkvenega zvonenja na največ 15 sekund na dan
Najprej želim izpostavim slabost moderiranja ozrioma odzivanja ministrstva, kjer navajajo, ali napačne ali pa zastarele podatke. To lahko preberete v tretji točki spodaj.
Hkrati želim izpostaviti slabost moderiranja, ker pristansko sodijo, da so predlogi zaradi "podobnosti" neustrezni. Podobno ne pomeni isto. Če imamo 2 predloga in sta si podobna, to ne pomeni, da sta ista, in da morata biti oba zavrnjena.
K predlogu:
Že več let me po službi, po nočni izmeni, ko moram torej zaradi službe spati dopoldne, nekje v času od 6.00 do 16.00, budi hrup cerkve ozrioma cerkvenega zvonenja. To močno negativno vpliva na moje zdravje, tako fiziološko kot psihološko. Četudi imam čepke za ušesa, me ta zvok zbudi, nazaj pa težko zaspim, torej sploh ne morem spati. Ker to negativno vpliva tako na moje zdravje, kot verjamem da tudi na zdravje drugih, ki so zaradi dela primorani spati zjutraj ali popoldne, menim, da je ta specifičen glasen zvok potrebno regulirati na državni ravni. Tisti, ki spite ponoči, nas skušajte razumeti.
Navajam predhodne utemeljitve Ministrstva za okolje in prostor, ki pa niso utemeljene, temelji na logični zmoti, so pokroviteljske in celo žaljive, zato se mi zdijo skrajno neprimerne:
1) Odziv Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2018 pravi, da "veljavne direktive med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov, predvsem iz razloga, da je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno smatramo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi." (https://predlagam.vladi.si/predlog/9500)
2) Odziv Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2020 (https://predlagam.vladi.si/predlog/11899) pravi: "Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu LAeq,24h višjim od 65-70 dB (A). Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi."
3) Odziv Ministrstva za okolje in prostor iz leta 2022 (https://predlagam.vladi.si/predlog/15099) pravi: Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu, višjim od 65 - 70 dB (A). Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi.
Moji argumenti iz strani WHO, ki bi jih Ministrstvo v odgovoru ne upošteva, kar pomeni, da pristransko izbira podatke:
1) Najprej podatki za noč: "The WHO guidelines for community noise recommend less than 30 A-weighted decibels (dB(A)) in bedrooms during the night for a sleep of good quality and less than 35 dB(A) in classrooms to allow good teaching and learning conditions. The WHO guidelines for night noise recommend less than 40 dB(A) of annual average (Lnight) outside of bedrooms to prevent adverse health effects from night noise." (https://www.who.int/europe/news-room/fact-sheets/item/noise)
2) Hkrati pa tudi negativni učinki manjšin, torej nočnih delavcev: "Some groups are more vulnerable to noise. As children spend more time in bed than adults, they are more exposed to night noise. Chronically ill and elderly people are more sensitive to disturbance. Shift workers are at increased risk because their sleep structure is under stress. In addition, the less affluent who cannot afford to live in quiet residential areas or have adequately insulated homes, are likely to suffer disproportionately."
3) Torej tudi hrup čez dan, specifično v mojem primeru zvonjenje zjutraj in popoldne, negativno vpliva na zdravje posameznikov.
4) Imamo mnogo primerov, ko neka stvar ne pusti (dolgotrajnega) fiziološkega vpliva na človeka, a to vseeno prepovemo. Morda pusti psihološke posledice. Morda nam zgolj ni všeč. Zakoni temljijo na podlagi tega, kar želijo ljude, volji ljudstva. Že veliko ljudi je zahtevalo prepoved ali omejitev zvonenja. Moramo jih poslušati. Četudi WHO postavi temelje za to, kaj je "hrup", in nekaj ne spada pod to specifično definicijo hrupa, to ne pomeni, da ta stvar ljudi ne moti. To ne pomeni, da je WHO izvajal študijo vpliva na zdravje na ljudi, ki spimo dopoldne ali popoldne. Tudi mi smo pomemben del družbe. Tisti, ki spite ponoči, nas skušajte razumeti.
5) Še enkrat POUDARJAM, da arugment "podobnosti" ni utemeljev za zavrnitev predloga kot neutemeljenega.
6) Še enkrat POUDARJAM, da tu gre za spremembo predpisov s področja okolja in varstva pred hrupom, torej Ministrstvo ne more uporabiti samih predpise kot arugument zanje, da jih "zaradi tega, ker so takšni, ne morejo spremeniti". Ravno to je poanta. Želimo spremeniti predpise in to na podlagi dobsednega citata WHO, ki sem ga citiral, specifično pod citirano točko 2.