Ukrepanje ministrstva ob izjemno nizki prehodnosti med letniki na posameznih članicah univerz
Vsi državljani prispevamo v proračun za financiranje brezplačnega šolstva - od osnovne šole do fakultete. Ob prebiranju in primerjanju samoevalvacijskih poročil posameznih članic univerz prihaja do astronomskih odstopanj v prehodnosti med letniki. posameznega študija. Enak študij ima lahko prehodnost malo nad 20% do 75% med UNLJ in UMB. Članice univerz podajo obrazložitev, da je nižja prehodnost posledica različne strukture vpisanih študentov - študentje so na obeh univerzah iz celotne Slovenije. Primerljive študijske smeri znotraj obeh univerz - predvsem na tehničnih fakultetah - bi bilo potrebno primerjati in ugotoviti zakaj prihaja do tako velikih razlik. Po eni strani se spodbuja študij na tehničnih fakultetah ker kadra ni, po drugi strani je na posameznih članicah prehodnost rekordno nizka z namenom čim večjega vpisa ponavljalcev. Ali je potem denar namenjen za financiranje univerz v primeru fakultet s tako nizko prehodnostjo smotrno porabljen? Za koga pa je denar porabljen, če je prehodnost malo nad 20% iz prvega v drugi letnik - npr.od 80 vpisanih prehod 16 v drugi letnik? V takšnih primerih izjemnega odstopanja v prehodnosti študentov, bi bilo potrebno preveriti ustreznost zahtevnosti in kakovosti izvajanja posameznih študijskih programov. Financiramo nekaj česar ni, hkrati pa spodbujamo vpis na izredni študij oz, samostojne visokošolske zavode.
Na takšnih fakultetah, ki imajo tako nizko prehodnost, bi bilo potrebno preveriti ustreznost težavnosti in kakovosti izvajanja programov oz. zmanjšati število vpisnih mest in financiranja.
Takšna imajo navodila.
To je, da preveč ljudi zaključi visoko šolo in odhajajo v tujino.
Potrebujejo več nizkokvalificiranih "sužnjev", četudi in iz tujine, da bodo delali za minimalca zgolj za preživetje.
Namesto, da bi ustvarili varovalke, da je po šolanju potrebno oddelati v poklicu vsaj 10 let v sloveniji. Če oseba odide v tujino, pa bi morala vračati državi stroške šolanja iz plače v v tujini. Očitno so rajši slab gospodar, da lahko še naprej uporabljajo izgovor zakaj preplačevati bolj izobražen kader.
Če bi v višje letnike spustili študente, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, ne bi bistveno dvignili števila kvalitetnih diplomantov, saj v višjih letnikih po vsej verjetnosti ne bi dosegli pričakovanj. Tudi kvaliteta študija v višjih letnikih bi padla, ker bi se morali učitelji ukvarjati s študenti, ki imajo zelo pomanjkljivo predznanje.
Učitelji oz. profesorji se bolj malo direktno ukvarjajo s študenti.
Tudi ostale visokošolske sodelavce, predvsem asistente in laborante, sem imel v mislih oz. konkretneje tiste, ki sodelujejo pri izvedbi laboratorijskih vaj. Sicer pa tudi nekateri učitelji (vključno s profesorji) vodijo laboratorijske vaje.
uvesti je potrebno prevrrjanje znanj po vzorcu sprejemnih izpitov potem starostna omejitev ne igra vloge.
Študirajo naj tisti z interesom in predznanjem ne pa tisti ki so našpekulirali počke v srednjih šolah.
Tehnične fakultete imajo pač težje/zahtevnejše študijske programe od večine drugih in rešitev pač ne more biti v tem, da se preverjanja naredi manj zahtevna, ter se dopušča napredovanja brez ustreznega znanja...
oz. zmanjšati število vpisnih mest in financiranja.