Predlagam prepoved zavajanja pri naslovih novic. Naslov naj bo grob opis, kaj novica predstavlja, ne pa zavajanje bralca z namenom, da klikne na novico in jo odpre, hkrati pa ne izve tisto, kar pričakuje pri pritisku na naslov take objave.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v zvezi s predlogom navaja, da Zakon o medijih Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; v nadaljnjem besedilu: ZMed) v 6. členu določa, da dejavnost medijev v Republiki Sloveniji temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.
Glede na navedeno ministrstvo poudarja, da so programske vsebine medijev in naslovi vsebin stvar uredniške in novinarske avtonomije, zato bi morebitna zakonska ureditev (predpisovanje) načina poimenovanja programskih vsebin predstavljala grob poseg v uredniško avtonomijo in ustavno pravico do svobode izražanja. Omejevanje pravice svobode izražanja je dopustno le v primerih ko to določa zakon in v primerih, ko se pravico do svobode izražanja izvršuje tako, da se z njo posega v pravico do zasebnosti ali pravico do časti in dobrega imena drugih subjektov oziroma tako, da se jo zlorablja in izvršuje v obliki sovražnega govora oziroma služi razširjanju drugih vsebin, ki predstavljajo kaznivo dejanje po kazenski zakonodaji.
Ministrstvo poudarja, da zaradi kompleksnosti medijskega in informacijskega prostora, pridobivanje (in tudi razširjanje) informacij od uporabnikov zahteva določena znanja oziroma veščine, zato so na voljo programi medijske in informacijske pismenosti, katerih cilj je prav usposabljanje in izobraževanje uporabnikov (vseh starosti), da postanejo kompetentni, kritični in Urad Vlade RS za komuniciranje pismeni uporabniki najrazličnejših medijev in komunikacijskih storitev. Kot primer dobre prakse na področju medijske pismenosti vam pošiljamo spletno povezavo do strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki v okviru svojih nalog izvaja ozaveščanje in promocijo ter skrbi za razvoj medijske pismenosti v Republiki Sloveniji: https://www.mipi.si/.
Glede na navedeno na Ministrstvu za kulturo ocenjujemo, da je izpostavljena problematika ni primerna za nadaljnjo obravnavo.