Vlada naj stimulira delodajalce in delojemalce za delo na domu. Prihrani se na bencinu, prevozu, izogneš gneči, delo pa lahko opraviš doma, če narava dela to dopušča (pisarniško delo). Ceste bolj pretočne, delo narejeno, prihranki pri stroških.
Če bo predlog prejel vsaj 12 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Bistvena značilnost pri tej obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu še šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o delovnih razmerjih določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis.
Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Leta 2007 je bila opravljena analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti, ki je pokazala, da ni večjih težav v zvezi z veljavno pravno ureditvijo dela na domu, ki se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da pa v okviru formalnega delovnega razmerja te oblike dela ni zelo veliko. Dana je bila pobuda, da bi bilo primerno predvideti bolj prožne možnosti za začasno opravljanje dela na domu ali za kombiniranje »klasičnega« opravljanja dela v prostorih delodajalca z delom na domu.
Upoštevaje navedeno se je ob sistemski spremembi zakona (ZDR-1) v smislu jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacij dela na domu z uporabo informacijske tehnologije, izrecno določila možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu le del delovnega časa delodajalca (za posamezen dan v tednu ali nekaj ur).
Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da so določbe ZDR-1, ki urejajo možnost opravljanja dela na domu primerne in skladne z mednarodnimi dokumenti. Delo na domu predstavlja fleksibilno obliko zaposlitve, o kateri se lahko dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi, upoštevaje tako interese delavca kot tudi interese delodajalca. V praksi se ta oblika dela zaradi razvoja informacijske tehnologije vse bolj uveljavlja (delo na daljavo - telework), k večji »popularizaciji« tovrstnih razmerij bi vsekakor pripomogle tudi morebitne subvencije, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da z namenom motiviranja fleksibilnih oblik dela možnost opravljanja dela na domu za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju ureja Zakon o delovnih razmerjih, tolmačenje katerega ne sodi v pristojnost našega ministrstva, temveč v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ne glede na to pojasnjujemo, da upoštevaje določbe Zakona o delovnih razmerjih vsak organ lahko sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja opravljanje dela na domu. Odločitev o delu na domu praviloma sprejema delodajalec oziroma predstojnik upoštevaje vrsto in naravo dejavnosti ter potrebe delovnega procesa in zagotavljanje storitev za uporabnike. Pri odločitvi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je torej treba upoštevati naravo dejavnosti in možnosti opravljanja dela na domu, presoja o obsegu opravljanja dela na domu pa je glede na naravo upravnih storitev in pristojnosti posameznih organov državne uprave v pristojnosti predstojnikov.
Z namenom motiviranja delodajalcev in delojemalcev za različne možnosti uporabe dela na domu Zakon o delovnih razmerjih v tretjem odstavku 68. člena posebej določa možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca (na primer le posamezen dan v tednu). Delavec tako lahko delo na domu opravlja za celotno trajanje ali le del delovnega časa.
Kot že navedeno je odločitev delodajalcev oziroma predstojnikov za delo na domu odvisna predvsem od vrste in narave dela ter potreb in organizacije delovnega procesa pri vsakem delodajalcu, vendar pa je hkrati potrebno tudi soglasje posameznega delavca k takšnemu načinu dela. V okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo pri tem pojasnjujemo, da je bila v mesecu aprilu 2019 izvedena Analiza o ureditvi dela na domu v organih državne uprave, na podlagi katere je bilo med drugim ugotovljeno, da ima v državni upravi (ministrstvih in vladnih službah) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo na domu 122 javnih uslužbencev.