V Sloveniji je 57 krajev, ki so ostali brez prebivalcev. Gre za 57 krajev v 26 občinah, ki so že zapuščeni. Vlada naj stimulira vsakega, ki se preseli v tak kraj.
Če bo predlog prejel vsaj 12 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Na Vladi RS se zavedamo problematike zmanjševanja števila prebivalstva na bolj oddaljenih območjih Slovenije in s tem praznjenja teh okolij in razvojnega zaostajanja za bolj razvitim delom Slovenije. Območja, kjer se zmanjšuje število prebivalcev, se nahajajo predvsem ob meji (kot npr. Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, Zgornjesoška dolina, Bela krajina, deli Koroške, Solčava itd.). Problematična je predvsem zelo slaba dostopnost teh krajev, kjer gre za tipična območja z geografskimi posebnostmi, kot so hribovita in redko poseljena območja. Slaba fizična dostopnost pomeni tudi slabo dostopnost do delovnih mest, slabše možnosti za razvoj gospodarstva v težje dostopnih predelih Slovenije, manj možnosti za zaposlitev, slabšo dostopnost do storitev (npr. bolnišnic, šol, pošt itd) do območij privlačnih za prostočasne aktivnosti, vpliva na visoke stroške transporta za podjetja in povečuje problem pridobitve ustreznega kadra, vse to prispeva k odseljevanju mlajših, bolj izobraženih ljudi, ostajajo pa predvsem starejši.
Posebni zakonski ukrepi za manj razvita območja v Sloveniji se sprejemajo že od začetka 70. let 20. stoletja, trenutno pa predstavljata zakonsko podlago za ukrepanje Vlade RS na teh območjih predvsem <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Slednja je bila spremenjena v letu 2019 in s katero Vlada RS določa pripravo 4-letnega programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, ki ga mora Ministrstvo za gospodarski razvoj, v sodelovanju z ostalimi ministrstvi, pripraviti do začetka leta 2020. Ministrstvo za infrastrukturo mora tako predlagati ukrepe za ureditev prometne infrastrukture in spodbujanje uporabe javnega prometa; Ministrstvo za okolje in prostor ukrepe s področja varovanja narave, ustrezne komunalne opremljenosti, oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki in urejanja stanovanjskega vprašanja mladih družin; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ukrepe na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest in spodbud na področju turizma; Ministrstvo za zdravje ukrepe na področju nudenja nujne medicinske pomoči; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ukrepe s področja varstva v vrtcih, šolanja in šolskih prevozov iz odmaknjenih vasi; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ukrepe s področja socialno-varstvenih storitev (zlasti pomoči na domu ter storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše občane); Ministrstvo za javno upravo ukrepe s področja lažje dostopnosti prebivalcev do storitev javne uprave in Ministrstvo za kulturo ukrepe s področja ohranjanja kulturne dediščine. Ob pripravi Programa in po potrditvi proračuna za leti 2020-2021 v Državnem zboru bo znana tudi natančna višina proračunskih sredstev za te ukrepe.
Poleg navedenega Programa pa lahko tudi posamezne občine z navedenih območij tudi same predlagajo in financirajo ukrepe s katerimi bi zajezile trend odseljevanja oziroma spodbudile priseljevanje na novo.