Živalim prosto pašo

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Skrb za dobrobit in zaščita živali je v Sloveniji zagotovljena z zakonodajo, ki je usklajena s sodobnimi evropskimi in svetovnimi standardi (OIE) za zaščito živali. Temelj zaščite in skrbi za dobrobit živali je odgovoren lastnik živali. Področje ureja <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o zaščiti živali, ki nalaga vsem pravnim in fizičnim osebam, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikom živali, odgovornost za zaščito dobrobiti, zdravja in življenja živali. Skrbnik živali je dolžan živalim, ki jih ima v oskrbi, zagotoviti ustrezno krmo, vodo, bivalne pogoje, mikroklimo in svobodo gibanja. V 7. členu zakona opredeljene bivale pogoje za rejne živali natančneje določa <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Pravilnik o zaščiti rejnih živali. Za način reje se tako odloča vsak posamezni rejec – skrbnik živali glede na svoje zmožnosti, pri čemer mora upoštevati pravila dobrega ravnanja z živalmi.

Nadzor nad zagotavljanjem minimalnih predpisanih pogojev z Zakonom o zaščiti živali in s podrejenimi predpisi vrši Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zahteva po izpolnjevanju standardov dobrobiti živali je tudi eden izmed pogojev za prejemanje neposrednih plačil (dohodkovnih podpor kmetom). Ta nadzor vrši Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Oba organa v sestavi MKGP imata sklenjen sporazum o medsebojnem sodelovanju in obveščanju. Kršitve ugotovljene s strani Uprave ali Agencije se izmenjajo in izvršijo ustrezni ukrepi.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) pa financira tudi program razvoja podeželja, znotraj katerega je od leta 2015 dalje v Sloveniji vpeljan tudi Ukrep dobrobit živali, ki dodatno spodbuja rejce prašičev, govedi in drobnice, da zagotavljajo standarde dobrobiti, ki presegajo predpisane minimalne standarde in običajno rejsko prakso. Vključitev v ukrep je prostovoljna. Od leta 2015 do 30.4.2019 je bilo skupaj izplačanih 21.520.488,37 EUR (priloga 2a) sredstev rejcem za zagotavljanje višje dobrobiti živali. Ukrep »dobrobit živali« finančno nagradi tiste rejce, ki svojim živalim (med drugim) omogočajo več prostora od predpisanega ter izpuste na prosto (prašiči) ali pašo (drobnica in govedo).

Vsak rejec se lahko odloči tudi za ekološko prirejo živali, kjer so standardi dobrobiti višji. Poglavitne zahteve ekološke reje živali so prosta reja (razen izjem), več prostora na žival, izpust, uporaba naravnega nastilja ali obogatitvenega materiala, ter omogočanje izražanja vrsti značilnega obnašanja.

Skrbnik živali, ki so nastanjene izven objektov, mora zanje ustrezno poskrbeti. 10. člen Pravilnika o zaščiti rejnih živali določa, da mora biti živali, ki so nastanjene izven objektov, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci! in drugimi nevarnostmi. V neugodnih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom ali soncem in suh prostor oziroma suho mesto za počitek.

Če se rejec odloči za ekološko prirejo, mora izpolnjevati predpisane pogoje, ki so nekoliko strožji kot minimalni standardi in vključujejo (med drugim) tudi pašo ali izpuste na prosto.