Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prepoved vožnje tovornih vozil nad 7,5 t po lokalnih in državnih cestah,tistih, ki nimajo dostave in se samo izogibajo cestninam in uničujejo ceste ter onesnažujejo okolje

2289 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Velik problem v Sloveniji so razrute ceste ter onesnaženost zaradi prometa. Da bi zadeve vsaj delno umilili po lokalnih cestah in državnih cestah bi obvezno morali prepovedati tovornjake, ki ne dostavljajo in se samo izogibajo cestnini in iščejo bližnjice, na drugi strani pa delajo kolone, delajo ljudi nervozne, da prehitevajo v škarje, ker se vozijo 50 na uro tam kjer je 90, nenormalno onesnažujejo okolje in dušijo ljudi ter povzročajo kup obolenj, seveda tudi rakastih,povzročajo nedovoljen hrup predvsem v nočnem času, tud od 90db naprej kar je smrt za normalno delovanje telesnih funkcij in uničujejo vse ceste od a do ž, da se človek ne more niti pol leta vozit normalno po na novo asfaltirani cesti brez , da bi bile luknje, kolesnice ali karkoli kar pozvročajo tovornjaki. S tem ljudje uničujejo avtomobile in si delajo nepotrebne stroške zaradi kamijonov, ki SLovenija od njih nima nič ali skoraj nič. Takšne ceste so seveda zelo nevarne tudi pri normalnih okoliščinah, če pa je dež ali sneg, pa so to tempirane prometne bombe. Da so tovornjaki tako rekoč pri vsaki nesreči s smrtnim izidom je dokaz, da jih je veliko preveč na cestah. 80% PREVEČ. V Avstriji na lokalni(državni) cesti ugledaš kamijon le redko, pa še to tisti, ki dostavlja. Torej je potrebno nujno nekaj ukrenit. Satelitsko cestninjenje je na lokalne države ceste pripeljalo še več tovornjakov. Da ne govorim o tem, da tovornjakarji v večini ne upoštevajo nobenih prometnih predpisov, torej se ne umaknejo, se med seboj prehitevajo, drvijo skozi naselja in seveda na koncu v izredni situaciji, tudi smrtno poškodujejo nekoga, ker je stal zaradi prometne ovire za ovinkom, kamijonar pa ni imel prilagojene hitrosti in ga nasadil. To se seveda bolj dogaja na avtocestah, ampak tudi lokalne držvne niso imune na to. Ljudje dragi, čas je, da se tem norostim naredi konec.

18 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R Rokosifredi 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 12. 2019

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Uvodoma je treba izpostaviti, da Slovenija zaradi svoje geostrateške lege spada med tranzitne evropske države, saj preko naše države potekajo prometni tokovi iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope proti zahodnemu in osrednjemu dela Evrope. Slovenija je postala tranzitna država predvsem leta 2004 po vstopu v Evropsko unijo, saj je to pomenilo prost pretok blaga preko našega ozemlja. Velik del tovornega prometa (prevladuje cestni tovorni promet), ki je pred letom 2004 potekal preko sosednjih držav, se je preusmeril na naše cestno omrežje.

Promet je ključnega pomena za gospodarstvo in družbo, je pomemben dejavnik razvoja in obstoja sodobnih gospodarstev. Možnost prostega potovanja in mobilnost sta bistveni za kakovost življenja državljanov. Rasti prometa se ni mogoče izogniti, zato je treba z ustreznimi ukrepi odpravljati oziroma vsaj omiliti njegove negativne učinke. Nenehno povečevanje tovornega prometa, s katerim se sooča ne samo Slovenija, ampak tudi druge evropske države, ima negativne vplive zlasti na okolje, prometno varnost in varstvo bivalnega okolja, saj vozniki tovornih vozil na svoji poti namesto avtocestnega omrežja v želji npr. po skrajšanju prevozne poti, prihranku časa ali izogibanju plačilu cestnine izbirajo cestne povezave, ki niso namenjene in primerne za daljinski tovorni promet, saj le-te potekajo skozi gosto poseljena urbana središča.

Na Ministrstvu za infrastrukturo skupaj z upravljavcema državnih cest, Direkcijo RS za infrastrukturo in družbo DARS, d. d., spremljamo obremenjenost cest s težkim tovornim prometom in sproti prilagajamo ukrepe za omilitev negativnih učinkov, ki jih takšen promet prinaša. Zaradi slednjega na trenutno najbolj s tranzitnim tovornim prometom obremenjenih cestnih povezavah izvajamo ukrepe, ki le-tega preusmerjajo na vzporedno avtocestno omrežje, ki predstavlja varnejšo cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi. V ta namen je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 6. 2019 omejila tranzitni tovorni promet na določenih cestnih povezavah na širšem severovzhodnem delu Slovenije (od mejnega prehoda Bistrica ob Sotli do mejnega prehoda Središče ob Dravi) in na cestnih povezavah, ki vodijo do mejnih prehodov Jelšane in Starod. Poleg tega je z namenom preprečevanja izogibanja plačilu cestnine več ali manj povsod prepovedan promet težkih tovornih vozil na vzporednem necestninskem cestnem omrežju, razen za lokalni promet. Prav tako je promet težkih tovornih vozil omejen na številnih cestnih odsekih glavnih in regionalnih cest po Sloveniji, pri čemer pa je treba ukrepe izvajati zelo premišljeno, saj ukrep omejitve prometa na enem odseku ceste povzroči povečanje prometa na drugi cesti. S premišljenim izvajanjem ukrepov se zagotavlja uravnotežena razporeditev prometa po cestah v Sloveniji, posledično pa tudi ustrezna pretočnost in varnost ter kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.

Glede na to, da števni podatki izkazujejo velik obseg lokalnega prometa in da se obseg tovornega prometa na letni ravni povečuje za okoli 5 %, je pomembno, da ukrepi niso usmerjeni zgolj v tranzit, saj s tem težav ne bomo rešili. Problematiko je treba reševati sistemsko, vzporedno z ukrepi na področjih javnega potniškega prometa ter železniške in cestne infrastrukture. Kljub izvedenim ukrepom še vedno ne moremo biti zadovoljni s stanjem, zato na državnem nivoju področje budno spremljamo z namenom, da bi našli rešitve, ki bi prispevale k razbremenitvi cestnega omrežja.   

Komentarji