Prepoved sežiganja organskih odpadkov
Spoštovani.
Opažam, predvsem v dolini zelenega zlata, da pridelovalci hmelja se po obiranju vedejo skrajno neprimerno, škodljivo - neodgovorno, s tem, ko vrvico, ki služi hmelju za plezanje oz. oporo skupaj s steblom rastline ko se le ta delno ali v celoti possuši - zakurijo. S tem, da se ta rastlina, hmelj skozi vso sezono rasti škropi z raznimi pripravki, del teh pripravkov/škropiv zagotovo ostane v rastlini, a v enormnih količinah te hmeljevine se ob sežigu sprosti tudi v zrak. Da ne omenjam, sicernekateri ja, drugi le pod pretvezo, da uporabljajo bio razgradljivo vrvico, bio razgradljivo morda, a ob sežiganju je vseen in zgolj nevarni odpadek. Ker se ta sežig vrši v popoldanskih brezveternih termnih, kar skozi cel mesec v jesenskem primernem času in se s tem v ozračje, tik nad tlemi ta gostim strupen dim razširja nad vso dolino in ljudje med drugim vdihavamo še to in to v velikih količinah in daljšem izpostavljenju.
Sam predlagam vladi, da uzakoni, oz. spremeni zakonodajo na tem področju, da pridelovalci ne smejo v naravi kuriti teh odpadkov, niti katerikoli drugih sicer io odpadkov, ki lahko zgnijej, fermentirajo, skratka postanejo kompost, da le te zmeljejo, podorjejo. Tako, kot storijo to pridelovalci hmelja recimo, ki imajo stroje za obiranje drugega tipa, takšne, ki steblo skupaj z vrvico in vsem, akr ni uporabno zmelje in se kasneje raztrosi po njivah in preorje.
V nobene primeru, kurjenje katerekoli polšjščine ni primerno za kurjenje, saj nenazadnje vse, kar zraste, tudi lahko oz. bi morrali uporabiti kot gnojilo in v nobenem primeru za kurjenje oz. sežig, vsaj ne na prostem. Nenazadnje lahko tudi zmeljejo kot lesno biomaso in s tem ogrevajo ali sušijo hmelj. v peči je namreč večja temperatura, kontrolirano regulirano gorenje, z dodatki lesne biomase, ki daje višjo temperatoru, da bi lahko delno suha hmeljevina ali katera druga poljščina zgorela brez nevarnih, strupenih, smrdljivih emisij.
Moja teza je prepoved kurjenja v naravi bodisi poljščin, strogo pa v primerih, ko je prisotna plastika, kot je vrvica pri hmelju, fižolu in še kje. Predvsem pod rpetvezo, da je biorazgradljiva. Ob kurjenju ne poteka biorazgradnja.
A krematoriji bodo še dovoljeni?
Samo vprašam.
Nisem strokovnjak za rešitve, zgolj predlogi so bili. A ko že omenjaš sežig zmlet kot biomaso, sem predlagal, da če že more ta sporna vrvica zgoreti, naj zgori v peči, da je od njenega gorenja vsaj ka morda koristnega. Samo mletje dvomim da je tako drago. Sporno je le pri obiralnih strojih, ki te vrvice ne zmeljejo ob obiranju, da se kasneje s tem noji, vrvica sama pa je oz. bi naj bila bio razgradljiva, oz. 100% razgradljiva, v zemlji bi se naj počasi razgradila. Pri gorenju ima strupenih snovi, ki se sprostijo v zrak verjetno enako kot navadna vrvica. Sicer, če folku paše, se lahko skuri tudi vsa ostala plastika, pa jo vdihavajmo ;)
A če plastiko zmeljejo kot biomaso za ogrevanje ta zgori drugače?? In koliko bi bilo stroškovno eklološko upravičeno pobirat vrvice in iz njih delati gorivo? Najbolje da se razpiše še subvencija za zbiranje vrvic in drugih podobnih odpadkov na kmetijskih površinah. Malo mešate organske odpadke z anorganskimi vrvicami. Sem proti predlogu, ker ni dodelan in ni opisanih rešitev.
sl.wikipedia.org/wiki/Po&