11. 12. 2018
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V Sloveniji ima sadjarstvo zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala za nadaljnji razvoj. Pridelavi sadja je bilo v zadnjih desetih letih v povprečju namenjeno okoli 10 tisoč hektarov oziroma nekoliko manj kot 2 % kmetijske zemlje v rabi, k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje je sadje prispevalo med 3,8 in 7,5 % vrednosti.
Sadje se je v letu 2017 pridelovalo na površini 4.124 ha intenzivnih nasadov ter na 6.450 ha ekstenzivnih nasadov. Struktura sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih se v zadnjih letih spreminja. Še vedno močno prevladujejo jablane, vendar se njihov delež v strukturi bruto površine počasi zmanjšuje. Skupne površine intenzivnih sadovnjakov na relativno stabilni ravni, pa se na račun zmanjševanja najbolj razširjenih sadnih vrst (jablana, hruške ter breskve in nektarine), povečujejo površine drugih sadnih vrst, zlasti lupinarjev in jagodičja.
Jabolka, ki so pri nas še vedno najpomembnejša sadna vrsta zavzemajo 58 % površin sadovnjakov, vendar se je od leta 2007 njihov delež v strukturi površin zmanjšal iz 72 %. Površina jablan znaša 2.265 ha (199 ha manj kot leta 2013), s tem, da se v zadnjih letih povečuje število pridelovalcev jabolk povečuje, naraščajo tudi površine z mrežami proti toči pri jablani in sicer je pokritih že polovica jablanovih nasadov. Namakane površine jablanovih nasadov znašajo 300 ha, medtem ko povprečna letna obnova površin z jablano znaša do 50 ha.
Letina sadja je bila zaradi pomladanske pozebe v letu 2016 in 2017 tako v ekstenzivnih kot v intenzivnih sadovnjakih najmanjša po letu 1991. Pridelek jabolk in hrušk naj bi bil letos zaradi ugodnih vremenskih razmer v intenzivnih in tudi ekstenzivnih sadovnjakih zelo obilen. Sadjarji naj bi iz intenzivnih sadovnjakov letos pospravili skoraj šestkrat več jabolk kot lani, ko je bila letina tega sadja zelo slaba. Povprečni hektarski pridelek jabolk v intenzivnih sadovnjakih naj bi letos tako znašal 34,9 tone, kar je za 43 % več od desetletnega povprečja. Skupaj bodo v intenzivnih sadovnjakih nabrali 81.193 ton jabolk. Obilno naj bi obrodila tudi jabolka v ekstenzivnih sadovnjakih, kjer jih bomo v povprečju nabrali 67 kg na drevo ali več kot sedemkrat več kot lani. Skupaj naj bi v ekstenzivnih sadovnjakih pridelali 47.586 ton jabolk. Zaradi nadpovprečnih pridelkov prihaja do povečanega deleža industrijskih jabolk in s tem nizkih odkupnih cen industrijskih jabolk.
Na ministrstvu se zavedamo neugodnih razmer v sadjarskem sektorju, zato izvajamo številne ukrepe za pomoč sadjarskemu sektorju.
Poleg različnih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželje na MKGP že od leta 2014 izvajamo različne promocijske kampanje kot so »Bodite pozorni na lokalno kakovost«, »Kakovost nam je blizu« in »Eno jabolko na dan«. Izvajanje promocije sektorja sadja pomeni močno podporo sektorju sadja s promocijskimi aktivnostmi, ki vplivajo na boljšo informiranost potrošnikov o pomenu nakupa lokalnega sadja, kar potrošniku zagotovi znak "izbrana kakovost - Slovenija". Na MKGP se zavedamo težke situacije v sadjarstvu zato smo v oktobru 2018 izvedli promocijo jabolk z znakom "izbrana kakovost - Slovenija", ki bo trajala do konec februarja. Ta kampanja je namenjena osveščanju mlajših potrošnikov o pomenu uživanja in konzumiranja lokalnih jabolk z znakom "izbrana kakovost - Slovenija" s sloganim "Nori na jabolka izbrana kakovost". V letu 2019 bo MKGP izvedlo generično promocijo sektorja sadja in sheme "izbrana kakovost - Slovenija", ki bo potrošnika informirala o pomenu znaka "izbrana kakovost - Slovenija" in pomenu nakupa slovenskega sadja s tem znakom. Sektor sadja se je prav tako odločil vstopiti v sektorsko promocijo po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Dejanska sektorska promocija sadja se bo začela izvajati v začetku leta 2020, ko bo zbranih dovolj sredstev za učinkovito promocijo. Na podlagi vseh navedenih promocijskih aktivnosti je MKGP v naslednjih treh letih postavilo celovit sistem promocije in informiranja za sektor sadja, ki bo v svojem delu aktivno prispevalo k boljši informiranosti potrošnikov, k preudarnejšim nakupnim navadam, k povečanju povpraševanja in ponudbe in nenazadnje bo s promocijo sadja z znakom "izbrana kakovost - Slovenija" nedvomno prispevalo k sistemski zaščiti sadjarskega sektorja. Poleg tega na MKGP promocijo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih - posebno v šolah in vrtcih, izvajamo tudi z izvedbo vsakoletnega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer zajtrk vključuje tudi sadje (jabolko).
S posebno okrožnico je MKGP septembra 2018 javne naročnike živil pozvalo, da pri svojem javnem naročanju v okviru izjem, ki jih omogoča Zakon o javnem naročanju po najboljših močeh poskušajo doseči kar največji delež živil lokalnega oziroma slovenskega porekla in da še posebej pri naročanju sadja dajo prednost domačim jabolkom.
Če je slaba letina je problem. Če je dobra je problem.
Predlagam, da posekamo vsa drevesa in naredimo en res velik kres za 1. maj, da bo mir.
Če imajo višek, naj delajo na tem, da ga bodo izkoristili. Torej, naj ga prodajo obratom za predelavo ali pa naj investirajo v te obrate in sami iztisnejo dodano vrednost.
Dovolj imam tega, da moram država za vse poskrbeti. In vse to moram jaz plačat, kot davkoplačevalec.
Ejej, s čim vse se ukvarjamo. Če podjetnik ni sposoben organizirati zadeve, kot je treba je to njegov problem. Sedaj se enostavno spet hočejo narediti uboge, ker nimajo kam z letino. Vsi vemo, da sta sadje in zelenjava slabo obstojni. Zato so ljudje že od nekdaj stvari konzervirali, Seveda na različne načine, kakor pač za določeno sorto najbolj ustreza. Zakaj pa ne bi viška predelali v sok, li je obstojen leto in še dlje? Malo je treba pač stopiti iz določene rutine in ustaljenih okvirjev in poiskati nove možnosti. In se bo zgodilo, da bo naslednje leto slaba letina in bi se pil sok iz letošnjih jabolk. Sicer pa stara zgodba, da kmetje in pač razni pridelovalci hrane radi jamrajo. Četudi je letina zelo bogata. Kakšnega drugega podjetnika ni slišati. Čeprav so nekateri imeli zelo hude probleme in nihče ni o tem nič poročal.
Tukaj imaš popolnoma prav. Namreč je veliko receptov, kateri so zelo uporabni za izdelavo domačega soka.
Tukaj pa nastane drugi problem in ta je, da hočejo preveč za jabolka, katera so v bistvu za predelavo in se računica kupcem ne izide.
Glede sokov pa je izredno dobra ideja in uporabna.
Ste kdaj pomislili, ko ste jedli zeleno dozorelo banano, ali so bile morda kakšne okužene živali, na teh bananah?
Sadjarji so večno v stiski in večno pričakujejo da jih bo reševala država. Kaj če bi vsi podjetniki v težavah pričakovali državno pomoč? Zakaj za vraga pa se spuščajo v tako rizičen biznis ki jim vsako leto prinese več težav kot profita?
Sem delal strehe več let in v slabem vremenu (pozimi par mesecev in poleti v dežju) smo imeli izpad dohodka in koga to briga? Če pa pride suša, toča, pozeba pa kmetje vedno prosijo za pomoč oziroma jo terjajo. Nešteto poklicev je odvisnih od vremena pa si nihče ne privošči iskati pravico do dohodka od državne pomoči. Delaj tisto kar gre v promet ne tisto kar ne gre.
Predlogu dodajte: Naj se izpad dohodka zaradi vremenskih pogojev pokrije iz proračuna države vsem podjetnikom ki trpijo škodo. Pa naj bo zaradi lepega ali slabega vremena.
p.s. Stokrat raje imam eno bio banano kot špricana jabolka četudi so slovenskega porekla.
Saj ni govora o finančni pomoči, ampak o protekcionizmu. To počne vsaka normalna država. Zakaj recimo v Avstriji ni težav z viški mleka in je odkupna cena bistveno višja kot v vzhodnoevropskih državah? Če Avstrija ne bi zaščitila svojih kmetov, bi Avstrijci pili ukrajinsko, romunsko in madžarsko mleko.
Napačno tolmačenje. S carinami bi država dobila priliv v proračun, kmetje bi prodali pridelek in med narodom bi bilo več zadovoljstva.
To ni predlogu za dodat, to sploh je predlog. Sicer si ne predstavljamo, kaj bi iz nas naredila EU, ampak podpiram popolnoma. Sam bo treba res pripravit puške.
Vse kar je pa predlagatelj v prvem tekstu zapisal je izpostavljanje težave (brez rešitev, oziroma z nekim razpršenim vplivom države naj se to spremeni, naj naredijo nekaj)
Na strani je porast izpostavljanja predlogov, brez da bi dodali 1 korak rešitve.
Eto ti predlog, uvedba carin, odhod iz EU, pa gremo mi po svoje. Svoja valuta + carine.
Pa ne bomo več vsako leto bolj zadolženi in prisiljeni prodajat tiste biznise, ki nosijo denar.
Zelo dober predlog!
Hvala. Žal nekateri predlog razumejo drugače.