30. 7. 2019
Odziv Ministrstva za zdravje
Presejanja za raka pomeni uporabo preprostih preiskav ali testov, ki med ljudmi brez kliničnih težav (torej pri navidezno zdravih) odkrijejo tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da imajo predinvazvno ali zgodnjo invazivno obliko raka ki jo je mogoče uspešno zdraviti. Cilj presejanja je zmanjšanje umrljivost za rakom, vendar na tak način oziroma z uporabo takih metod, ki čim manj poslabšajo kakovost življenja preiskovancev. Prepričani moramo namreč biti, da so koristi presejanja večje kot škoda, ki jo lahko presejanje povzroča predvsem posamezniku, pa tudi družbi kot celoti. Pri odločitvi za presejanje je zato vedno potrebno upoštevati tudi pogostnost pojavljanja bolezni in ga izvajati le v tistih starostnih obdobjih, v katerih je zaradi pogostnosti bolezni javnozdravstveni učinek presejanja dokazan s kvalitetnimi mednarodnimi raziskavami. Iz etičnih razlogov morajo biti zato pred odločitvijo za kakršnokoli presejanje izpolnjene določene zahteve. Najpomembnejše zahteve so naslednje: bolezen mora biti v populaciji (oziroma določenem starostnem obdobju) dovolj pogosta in povezana s slabim izhodom, obstajati mora učinkovito zdravljenje same bolezni ali pa celo predrakave spremembe, presejalna preiskava pa mora biti varna in sprejemljiva za preiskovanca ter tudi finančno dostopna.
Prav tako se je potrebno zavedati, da je presejanje dokazano učinkovito le, če poteka organizirano (kar pomeni, da je vanj vključeno vsaj 70 % vse populacije, ki ji je presejanje namenjeno), ter da celoten program poteka po najvišjih standardih kakovosti. Gre za splošno strokovno sprejeto stališče, ki ga promovira tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Na podlagi širokega strokovnega konsenza in epidemioloških podatkov, tudi podatkov glede pogostosti posameznih vrst raka v posameznih življenjskih obdobjih, je Evropska komisija pripravila Priporočila za presejanje raka, kjer vsem državam članicam predlaga uvedbo organiziranega presejanja le za določene vrste raka in le za določena starostna obdobja, torej tista, kjer je pogostnost bolezni tako velika, da so koristi presejanja večje kot so nevarnosti, ki jih presejanje prinaša.
Za raka dojk je tako mednarodno strokovno podprto edino priporočilo, da se pregleduje ženske v starosti do 50 do 69 let. In to so tudi ženske, ki so v Sloveniji vključene v program DORA. Slovenija je od konca predlanskega leta tako ena zelo redkih držav, kjer so v organizirano presejanje osebno povabljene vse državljanke v starostnem obdobju, za katerega so s strani najpomembnejših svetovnih strokovnjakov nedvoumno dokazane koristi presejanja za ženske, samo presejanje pa poteka na zelo visokem kvalitetnem nivoju in v skladu z evropskimi smernicami kakovosti. Tudi trenutno veljavne slovenske strokovne smernice nedvoumno priporočajo presejanje samo med 50-69. letom starosti.
Slovenski podatki, ki jih zbira Register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljanja so zbrani v spodnjem grafu. Med vsemi slovenskimi ženskami, ki jim je bila leta 2015 postavljena diagnoza raka dojk, jih je bilo 20 % mlajših od 50 let. Leta 1995 je bilo žensk mlajših od 50 let, ki jim je bila postavljena postavljena diagnoza raka dojk 26 %, leta 2005 pa 21 % (podatki <link http: www.slora.si external-link-new-window internal link in current>spletne strani SLORA).
Vsi presejalni programi za raka v Sloveniji imajo podlago v pravnih aktih (Pravilnik o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka), ki natančno določa način izvajanja programa, organizacijsko strukturo programa, pa tudi način, kako se uvaja spremembe ali prilagoditve programa. Program izvaja nosilec programa, pri čemer ga strokovno podpira Strokovni svet programa. Vse, za izvajanje programa pomembne odločitve (tudi sprememba starostne meje za posamezno presejanje) so nato predstavljene Programskemu svetu programa oziroma Usmerjevalnemu odboru. Vzpostavljen sistem omogoča avtonomno odločanje stroke, kjer pa mora biti vsaka sprememba oziroma prilagoditev utemeljena s strokovnimi argumenti, najnovejšimi znanstvenimi dognanji ter podprta s kvalitetnimi slovenskimi epidemiološkimi podatki in na njih temelječimi analizami.
Slovenski strokovnjaki sledijo vsemu, kar se dogajanju na področju organiziranega presejanja raka dojk v svetu. S tem namenom sodelujejo tudi v projektu iz naslova Okvirnega programa za raziskave in inovacije EU, imenovanem EU-topia. Projekt je namenjen razvoju orodja, ki bo posamezni državi na podlagi njenih podatkov pomagal pri odločanju o najbolj optimalnih spremembah in dopolnitvah organizacije posameznega presejalnega programa. V svetu je v strokovnih krogih zadnja leta veliko raziskav usmerjenih v pripravo orodij, ki bi omogočali ritem presejanja prilagoditi stopnji ogroženost posameznice, da zboli za rakom dojk. Predvidevajo, da bi se s tem lahko povečali pozitivni učinki presejanja in zmanjšala možna škoda. Zato v Sloveniji že poteka pilotni projekt, namenjen razvoju in implementaciji orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji.
Na koncu bi želeli ponovno poudariti, da bo vsaka odločitev na tem področju sprejeta na utečen način na temelju ugotovitev iz projekta, omenjenega zgoraj in slovenskih epidemioloških podatkov.
Spoštovani,
iz vašega posredovanega odgovora je razvidno, da delate vse po pravilih, kar je sicer prav, pa vendar se bolezen rak pojavlja v vedno večjem številu pri mladi populaciji. Čeprav ste postregli s podatkom iz leta 2015 - torej kar 4 leta nazaj, se zdi 20 % kar velik odstotek obolelih mlajših od 50 let. Pa tudi primerjava z leti 1995 in 2005 se mi zdi neprimerna, saj vemo, da je postal rak bolezen novejšega časa. V zadnjem obdobju je morda ta procent še višji.
Mamografija v rodni dobi ni smiselna iz stvarnih razlogov - ker je tkivo dojk enostavno pregosto in se na posnetku nič ne vidi! Zato je za to preiskavo postavitev spodnje meje pač medicinsko utemeljena in zato smiselna.
Bolj nas mora motiti, da je za vse te presejalne tekste (DORA ZORA SVIT) postavljena ZGORNJA starostna meja, se pravi starost, po kateri človek NI VEČ upravičen do njega. Za to mejo ni medicinskih razlogov, ampak enostavna računica: za penzioniste je odveč vsak strošek! Dokler delaš - ajde, naj ti bo pregled, ko si v penziji, si pa za to državo samo še strošek in je najbolje, da se čimprej preseliš pod ciprese.
ZORA (rak mat. vratu) - do 64 let
DORA (rak dojk) - do 69 let
SVIT (rak črevesja) - do 74 let
Žalostno, a resnično. Naj medicinci odgovorijo, ali po tej starosti čudežno pade zbolevnost za rakom, da testiranje ni več upravičeno.
Tudi zdrav človek umre, čeprav ima v telesu pokvarjeni gen, ki lahko inicira rakasto tvorbo, a ni bil odkrit med življenjem. Bo vsak podvržen pregledu? Podatki: 190.000 pregledanih, malo čez 2.000 operiranih in še pri teh nekaj čez 2.000 so primeri, kjer niso bili prepričani v pravilno ugotovitev. Že pred desetletji so ugotovili, da ni bistvene razlike v življenjski dobi, če je kirurški poseg izveden ali ne.
Obstaja razlog, zakaj se mamografija načeloma ne dela pred 50im letom starosti in to je nepreglednost dojk pred tem časom. Sama sem jo imela pri 42 letih, ker imam povečano tveganje za raka na dojkah in se je na mamografiji videlo točno- nič. Pri tej starosti žal več pove UZ, ki seveda pri starejših ženskah ni tako zanesljiv, ampak bolj kot mamografija pri mlajših.