Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačanih nadur.
Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Prosim za pojasnilo in ustrezno obravnavo omenjene problematike.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.
Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene ter uvedbo sistema za beleženje prisotnosti na delovnem mestu (“štempljanja”). Nedopustno je, da so zaposleni upravičeni do plačanih nadur, če se njihova prisotnost na delovnem mestu sploh ne beleži.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.
Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur (vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu) in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene. Upravičeni bi morali biti le do deleža od prometa, ki ga IMI ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene mreže. Nedopustno je namreč, da so zaposleni upravičeni do plačanih nadur, če se njihova prisotnost na delovnem mestu sploh ne beleži, enako velja za upravičenost do dodatka za tržno dejavnost znotraj javne zdravstvene mreže.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.
Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur (vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu) in omejitev dodatka za tržno dejavnost za vse zaposlene. Upravičeni bi morali biti le do deleža od prometa, ki ga IMI ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene mreže.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema "štempljanja" na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.
Povprečna plača je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute v RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost le na promet, ki ga inštitut (vključno z IMI) ustvari na prostem trgu, ne v okviru javne zdravstvene (ali druge) mreže.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.
Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur, vsaj do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur.
Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.
Poleg tega bi UKC LJ (kot največja slovenska bolnišnica) potreboval svoje mikrobiološke laboratorije, saj je trenuten način poslovanja z IMI ter ostalimi inštituti neekonomičen in netransparenten.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani (IMI) deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL). Že vrsto let se najbolje plačani delavci na omenjenem inštitutu ponašajo z visokimi dodatki za tržno dejavnost (celo do vrtoglavih 36.558,00 EUR; članek je dostopen na: www.finance.si/8935789/), čeprav se večina storitev opravi znotraj javne mreže, zlasti za Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) in v manjši meri za ostale slovenske bolnišnice. UKC LJ je torej glavni naročnik storitev in v največji meri polni blagajno IMI in posredno MF UL.
Na IMI si vsi zaposleni izplačujejo tudi nadure. Vsak ima avtomatsko pravico do izplačila 20 nadur mesečno, ne glede na opravljeno delo. Sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu ("štempljanja") na IMI ni, zato ne razumem, na podlagi česa so upravičeni do izplačila nadur. Prav tako ne razumem 120 % obremenjenosti zaposlenih, saj je ta v večini primerov le na papirju, preverjeno.
Povprečna plača na IMI je zaradi vseh dodatkov med najvišjimi v javnem sektorju. Podobno se dogaja tudi na nekaterih drugih inštitutih, ki delujejo v okviru MF UL.
Predlagam ukinitev možnosti izplačila nadur do uvedbe ustreznega sistema beleženja prisotnosti na delovnem mestu za vse inštitute RS ter omejitev dodatka za tržno dejavnost. Do slednjega bi morali biti zaposleni na inštitutu (vključno z IMI) upravičeni le iz naslova prometa, ki ga inštitut ustvari na prostem trgu, ne pa v okviru javne zdravstvene (ali druge javne) mreže.
Poleg tega bi UKC LJ (kot največja slovenska bolnišnica) potreboval svoje mikrobiološke laboratorije, saj je trenuten način poslovanja z IMI ter ostalimi inštituti neekonomičen in netransparenten.
P.S.: Kaže, da si zaposleni na IMI močno prizadevajo, da ta predlog ne bi bil poslan v nadaljno obravnavo, saj se je v zadnjih dneh na novo registriralo preko 15 uporabnikov portala, ki sp oddali le en glas, in sicer proti temu predlogu. Menim, da to pove vse in še več.
Odziva pristojnega organa še vedno ni, čeprav naj bi bil objavljen najkasneje do 19. 12. 2018.
Jah.. javni sektor...
Itak bojo napisali da je trenutno stanje v skladu z trenutnim pravilnikom, in da v skladu z trenutnim pravilnikom novo stanje ni možno, "hvala lepa, adijo".
Vidim, da so zaposleni na IMI glasovali proti, kako presenetljivo. Tudi tistim, ki ne poznajo dela na IMI od blizu, je verjetno jasno, da tu nekaj smrdi.
Kako poteka delu na inštitutu, lahko vprašate na primer Tino Uršič, Snežano Kramar in Tatjano Ilić, ki so sočasno oddale glas proti predlogu. Trenutno so gotovo zaposlene na IMI.
Tovrstno problematiko dobro ureja le tržišče.
IMI ima v Sloveniji praktično monopol.
Merilo za izplačilo nadur ni samo prisotnost na delovnem mestu, ampak predvsem delo, opravljeno izven rednega delovnega časa. "Štemplanje" je linija najmanjšega odpora in krinka nesposobnim šefom, ki ne vedo, kaj delajo njegovi zaposleni.
Izven delovnih ur se ne opravi skoraj ničesar. Dela je celo tako malo, da ga v nekaterih laboratorijih opravijo celo v 5 urah, vmes pa imajo čas za kavo, malico/kosilo, surfanje po internetu in podobno. Hkrati pa visoke plače, vsaj 20 izplačanih nadur in tudi do 120 % obremenjenost (na papirju). Prehodna zaposlitev na IMI mi je odprla oči. Upam, da bo tudi v medije kmalu prišla kakšna zgodba.