Po veljavni zakonodaji se cerkveno zvonenje ne definira kot hrup. To sem ta trenutek slišal na TV inšpektor 24 ur.
Predlagam vladi da se zakon ki to opredeljuje spremeni, da se zvonenje opredeli kot hrup in se ga kot takega obravnava ne glede na evropsko prakso, saj smo samostojna in suverena država za katero smo se borili, izvolili njeno vlado, ki ni vezana na evropsko prakso.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Veljavni slovenski okoljski predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, zvonjenja cerkvenih zvonov ne regulirajo, saj cerkveni zvonovi v zakonodaji niso opredeljeni kot vir hrupa. Vlada RS je s sprejetjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, v slovenski pravni red prenesla zakonodajo EU na področju varstva okolja pred hrupom, skladno z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Iz te direktive izhaja, da je hrup opredeljen kot »hrup v okolju, ki je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter nekatere naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo.
Direktiva med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov, predvsem iz razloga, da je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno smatramo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi.
Ne glede na navedeno pa se zavedamo, da je tudi zvonjenje cerkvenih zvonov, tako kot to velja za disonantne zvoke, za nekatere ljudi lahko moteče, saj se na Ministrstvo za okolje in prostor občasno obrnejo posamezniki, ki jih moti zvonjenje cerkvenih zvonov ter hkrati pozivajo, naj država ukrepa v zvezi z zmanjšanjem emisij tovrstnega hrupa. Iz dopisov se razbere, da gre običajno za prebivalce, ki živijo v neposredni bližini sakralnih objektov oziroma cerkvenih zvonikov.
Naj dodamo, da tudi opravljene meritve izkazujejo, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritičnih vrednosti, določenih za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom in mu zato ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu 24h višjim od 65-70 dB. Zvonjenje cerkvenih zvonov zato ni hrup, ki bi mu lahko pripisali škodljive učinke na zdravje ljudi.
Menimo, da se je v tistih redkih primerih, ko se stavbe z varovanimi prostori nahajajo preblizu cerkvenih zvonikov, zvonjenje pa moti nočni počitek, možno dogovoriti za prilagoditev nastavitve glasnosti zvonov znotraj krajevnih skupnosti oziroma občin. Temu primerno je treba primere zvonjenja, ki so moteči za okoliške prebivalce, obravnavati posamično, se pravi na način, da se najde rešitev v okviru dogovora med prebivalci, ki živijo v neposredni okolici sakralnega objekta in cerkvenim predstojnikom.
Cerkveno zvonenje
Po veljavni zakonodaji se cerkveno zvonenje ne definira kot hrup. To sem ta trenutek slišal na TV inšpektor 24 ur.
Predlagam vladi da se zakon ki to opredeljuje spremeni, da se zvonenje opredeli kot hrup in se ga kot takega obravnava ne glede na evropsko prakso saj smo samostojna in suverena država ki ni vezana na evropsko prakso.