kategorizacija uporabnikov v socialnih domovih

Odziv Ministrstva za solidarno prihodnost

V zvezi z vašo pobudo pojasnjujemo, da je institucionalno varstvo ena od oblik socialno varstvenih storitev, ki je namenjena odpravljanju socialnih stisk in težav, skladno z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljevanju ZSV) pa obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.

Storitev se izvaja skladno s standardi in normativi, ki so predpisani v Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19, 81/19, 203/21, 54/22 in 159/22; v nadaljevanju standardi in normativi).

Postopek za sprejem, premestitev in odpust uporabnikov pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva odraslih v obliki dnevnega ali celodnevnega institucionalnega varstva, ki ga na področju socialnega varstva v skladu s predpisanimi standardi in normativi izvajajo izvajalci v okviru mreže javne službe, in sicer:

• domovi za starejše,
• posebni socialno varstveni zavodi za odrasle,
• varstveno delovni centri in
• socialno varstveni zavodi za usposabljanje

je določen v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14; v nadaljevanju pravilnik). Pravilnik določa, da se sprejem, premestitev in odpust uporabnika opravi na podlagi dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva ali storitve vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ga skleneta uporabnik in izvajalec storitve. Določeni so tudi podrobnejši standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve za področje institucionalnega varstva v domovih za starejše (Uradni list, št. 96/22) po katerih so upravičenci do storitve osebe, starejše od 65 let, z različnimi starostnimi oziroma zdravstvenimi težavami.

Storitev se izvaja v štirih vrstah oskrbe, ki se razlikujejo po obsegu in zahtevnosti izvajanja opravil pomoči uporabniku pri vsakdanjih življenjskih opravilih in sicer:

Oskrba I je namenjena uporabnikom, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, ne zmorejo več povsem samostojno živeti v svojem domačem okolju, čeprav lahko še samostojno izvajajo temeljne življenjske aktivnosti in pri tem ne potrebujejo neposredne pomoči druge osebe. Storitev v tej vrsti oskrbe vključuje osnovno in socialno oskrbo s spremljanjem potreb uporabnika. Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoze. Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije, varstva in vodenja uporabnikov. Podrobneje je opredeljeno tudi kaj vsaka posamezna oskrba zajema.

Oskrba II je namenjena uporabnikom z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami. Oseba je pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnostih in dnevnih opravilih občasno odvisna od pomoči druge osebe. Storitev v tej vrsti oskrbe se izvaja za uporabnike, ki so delno še samostojni pri gibanju z občasno inkontinenco oziroma za uporabnike z zgodnjo stopnjo demence. Uporabniki potrebujejo pomoč druge osebe zaradi sprememb stanja, zaradi katerih ne morejo več samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb. Za zaračunavanje Oskrbe II morajo biti uporabniku, poleg standardnega obsega storitev Oskrbe I, zagotovljene storitve Oskrbe II in III vsaj v skupni vrednosti 16 točk.

Oskrba III/A je namenjena uporabnikom z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami. Oseba je pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravilih ves čas delno odvisna od pomoči druge osebe. Storitev se v Oskrbi III/A izvaja za uporabnike, ki so delno še samostojni pri gibanju ali niso več gibljivi in so zaradi fizičnih oziroma psihičnih težav, delno ali v celoti ves čas odvisni od pomoči druge osebe pri izvajanju večine osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne morejo samostojno gibati, hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za življenje.

Za zaračunavanje Oskrbe III/A morajo biti uporabniku, poleg standardnega obsega storitev Oskrbe I, zagotovljene storitve Oskrbe II in III vsaj v skupni vrednosti 32 točk.

Oskrba III/B je namenjena uporabnikom, ki potrebujejo pomoč in oskrbo, ker so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravilih ves čas popolnoma odvisni od pomoči druge osebe.

Storitev se v tej vrsti oskrbe izvaja za uporabnike s popolno omejitvijo samostojnosti oziroma popolno izgubo zmožnosti za sodelovanje pri pomoči druge osebe za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti. Za zaračunavanje Oskrbe III/B morajo biti uporabniku, poleg standardnega obsega storitev Oskrbe I, zagotovljene storitve Oskrbe II in III/A vsaj v skupni vrednosti 65 točk.

Oskrba IV je namenjena uporabnikom, ki zaradi starostne demence ali podobnih stanj, potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč ter osebno spremljanje ali nadzor. Storitev se v tej vrsti oskrbe izvaja za uporabnike, ki imajo kognitivni upad s pogosto ali trajno zmanjšano sposobnostjo razumevanja in presoje, težko sledijo daljšim pogovorom, težje dojemajo simbolno izražanje, ne morejo samostojno urejati finančnih zadev, samostojno potovati in imajo težave z orientacijo v prostoru in času. Osnova za razvrstitev uporabnika v Oskrbo IV je postavljena diagnoza demenca in opredeljena potreba po osebnem spremljanju ali nadzoru s strani specialista psihiatra. Storitev v tej vrsti oskrbe vključuje, poleg osnovne in socialne oskrbe, še spodbujanje k ohranjanju pridobljenih kognitivnih in psihosocialnih spretnosti (spodbujanje k samostojnosti), preprečevanje socialne izključenosti z organiziranim druženjem ter vključevanje v organizirane skupinske ali individualne aktivnosti, ki jih uporabniki še zmorejo, stalen nadzor – osebno spremljanje in varovanje. Menimo, da je zakonodaja dobro opredelila posamezne kategorije in potrebe posameznikov, ki so uvrščeni v posamezno kategorijo, kar pomeni, da uvrščanje poteka na podlagi strokovnega in objektivnega pristopa.

Skladno z 10. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) se cene socialno varstvenih storitev določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto – elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve. Skladno s 24. členom Pravilnika se cene storitev institucionalnega varstva za posamezne skupine uporabnikov prav tako določijo po kategorijah oskrbe kot zgoraj. Cena storitve institucionalnega varstva se določi na oskrbni dan.

S sprejetjem Zakon o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23; v nadaljevanju ZDOsk-1) se bo to področje spremenilo, tako da se bo uvedlo enotno ocenjevalno orodje za ugotavljanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in za uvrstitev v posamezno kategorijo dolgotrajne oskrbe, ki določa obseg storitev glede na potrebe posameznika.

Izbira orodja za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe je v Sloveniji potekalo od leta 2016. Na podlagi pregleda različnih orodij in zaradi dobre preverjenosti, celovitosti ter metodološke utemeljenosti je bilo za uporabo ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, izbrano nemško orodje NBA. Orodje je bilo prilagojeno slovenskemu kontekstu in testirano v pilotnih projektih, v okviru katerih je bilo ugotovljeno, da je ocenjevalna lestvica dober pripomoček pri ugotavljanju uporabnikovega stanja in dober kazalnik njegovih potreb.

V skladu s 36. členom ZDOsk-1 oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe izdela svetovalec za dolgotrajno oskrbo zaposlen na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, t.j. krajevno pristojni center za socialno delo, ki bo izvajal strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb za DO. Ocena se bo izdelala s pomočjo ocenjevalne lestvice, pri čemer se preverjajo okoliščine in lastnosti osebe, ki želi uveljavljati pravico do dolgotrajne oskrbe predvsem z vidika:

• zmožnosti gibanja v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
• kognitivnih in komunikacijskih sposobnosti;
• vedenja in duševnega zdravja;
• sposobnosti samooskrbe v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva;
• sposobnosti spoprijemanja z boleznijo in z zdravljenjem bolezni povezanih zahtev in obremenitev;
• poteka vsakdanjega življenja in socialnih stikov;
• sposobnosti glede aktivnosti izven domačega okolja in
• sposobnosti opravljanja gospodinjskih opravil v okolju, kjer zavarovana oseba prebiva.

Na podlagi izdelane ocene upravičenosti se bo zavarovano osebo uvrstilo v eno od kategorij DO:

• 1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe (v to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 12,5 do 26,99 ponderiranih točk);
• 2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe (v to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 27 do 47,49 ponderiranih točk);
• 3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe (v to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 47,5 do 69,99 ponderiranih točk);
• 4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe (v to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 70 do 89,99 ponderiranih točk);
• 5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe (v to kategorijo se uvrsti zavarovana oseba, ki je v postopku ocene upravičenosti dosegla od 90 do 100 ponderiranih točk).

Upravičenec na podlagi odločbe iz katere bo razvidna kategorija v katero se uvršča, bo izbral možnost koriščenja dolgotrajne oskrbe:

• dolgotrajna oskrba v instituciji,
• dolgotrajna oskrba na domu,
• oskrbovalec družinskega člana,
• denarni prejemek.

Z izbranim izvajalcem dolgotrajne oskrbe bo potem sklenil osebni načrt in na podlagi njega začel s koriščenjem storitev iz dolgotrajne oskrbe. Vstopna točka po uradni dolžnosti vsakih pet let od izdaje odločbe izvede ponovno oceno upravičenosti, na podlagi veljavne ocenjevalne lestvice in izda novo odločbo o upravičenosti do pravic. Predlog za ponovno oceno upravičenosti lahko vloži tudi uporabnik, njegov pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za posebni primer, če meni, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije dolgotrajne oskrbe.

V zvezi z vašim predlogom lahko ugotovimo, da so kategorije oskrbe že sedaj dobro določene, hkrati pa se to področje s pričetkom uporabe ZDOsk-1 precej spreminja, predvsem pa se vstopna točka, ki bo odločala o upravičenosti do pravic dolgotrajne oskrbe seli na Centre za socialno delo. Prav tako, kot je možno sedaj pa bo tudi v prihodnje, možno predlagati ponovno oceno uvrstitve v posamezno kategorijo.