1. 6. 2018
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V Sloveniji posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu, nimamo. Možnost ukrepanja Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) glede "prekomernega"smradu je posredno mogoča le pri nadzoru izdanih veljavnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki med drugim vsebujejo tudi ukrepe za zmanjševanje/preprečevanje "prekomernega smradu".
Neprijetne vonjave predstavljajo naraščajoči socialno-okoljski problem onesnaženja zunanjega zraka v urbanem okolju. Vonjave zavzemajo velik delež pritožb prizadete javnosti, in sicer v zvezi nad kvaliteto zraka oziroma nad njegovim onesnaževanjem. Neprijetne vonjave, kot onesnaževalo zunanjega zraka, sicer nimajo neposrednih učinkov na zdravje človeka, lahko pa bistveno prispevajo k poslabšanju kakovosti bivanja na izpostavljenem območju. MOP je zato pristopil k pripravi zakonodaje s tega področja.
Strokovne podlage za pripravo predpisov bodo pripravljene proti koncu tega leta. Javno naročilo se izvaja postopoma (vezano na pogodbo 30. 5. 2017), in sicer:
- preučitev metodologije zaznavanja in spremljanja neprijetnih vonjav v zunanjem zraku ter predlagati najprimernejšo(e) metodologijo(e), na podlagi katere(ih) bi se v Sloveniji vzpostavil zakonodajni okvir na tem področju (4 mesece po podpisu pogodbe),
- izvedba – končanje meritev neprijetnega vonja po predlaganih metodologijah iz Faze 1
- (16 mesecev po podpisu pogodbe),
- predlagati ustrezne mejne vrednosti, ki opredeljujejo sprejemljivo raven izpostavljenosti neprijetnim vonjavam (17 mesecev po podpisu pogodbe),
- svetovanje pri pripravi predpisov, ki bi vzpostavili sistem za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem, (22 mesecev po podpisu pogodbe).
Taka časovnica je predvsem zato, da se omogoči preverjanje metodologije meritev neprijetnega vonja v različnih letnih pogojih in vseh letnih časih. Glede na to predlogi predpisov še ne bodo pripravljeni vsaj do konca prihodnjega leta.
Odločitve o tem, v kakšni smeri oblikovati ustrezne predpise torej še ni sprejeta. V Evropski uniji sicer ni enotne zakonodaje na tem, zato so posamezne države članice problematiko neprijetnih vonjav uredile v okviru nacionalne okoljske zakonodaje.
V Nemčiji je onesnaževanje zraka z vonjavami opredeljeno v imisijski zakonodaji Feststellung und Beurteilung von Geruchsimmissionen (Geruchsimmissions-Richtlinie - GRIL, 2008) skupaj s zakonskimi akti za posamezne Nemške zvezne države ter s sklopom tehničnih navodili (VDI). V Veliki Britaniji so navodila za napoved ter nadzor neprijetnih vonjav iz dejavnosti in naprav IPPC Guidance H4 (Environment Agency, 2002; Part 1; Environment Agency, 2002; Part 2). Ob navodilih za okoljsko obremenjujoče naprave in dejavnosti pa so v Veliki Britaniji izdelali še Navodila za lokalne skupnosti v primeru onesnaževanja z neprijetnimi vonjavami (Department for Environment Food and Rural Affairs, 2010), ki so namenjena reševanju problematike omejevanja imisij neprijetnih vonjav tudi iz virov, ki jih Navodila H4 ne pokrivajo.
Škotska ureja neprijetne vonjave z navodili Odour guidance 2010(SEPA, 2010), kraljevina Nizozemska pa v sklopu navodil o emisijah v zrak (Nederlandse emissierichtlijn lucht (NeR), 2005). V Italiji so navodila omejena na posamezne regije (Lombardija), v Avstriji in Franciji pa predpisi urejajo emisije neprijetnih vonjav iz posameznih kmetijskih in industrijskih panog (Ranzato et al., 2012).