6. 3. 2018
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da sodišče tako v pravdnem kot v kazenskem postopku upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo oziroma izpeljan kazenski postopek. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se ti stroški odmerijo po tarifi. Cene odvetniških storitev so določene z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15), ki jo po določbi 19. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16) sprejema Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Pristojnost OZS za sprejemanje Odvetniške tarife je izraz ustavnega načela o samostojnosti in neodvisnosti odvetništva. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) namreč v 137. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za urejanje vprašanj, ki zadevajo položaj odvetnikov in njihove stanovske organizacije. Določba 16. člena Odvetniške tarife določa, da je v specifikaciji računa, ki ga odvetnik izstavi, treba navesti zneske odvetniških stroškov za posamezne storitve in izdatke, predujme, kratek opis dejstev glede posameznih storitev, opis izdatkov, številke iz posebnega dela tarife, ki so bile uporabljene kot podlaga za odmero odvetniških stroškov ter vrednost predmeta pri storitvah, ki se vrednotijo po vrednosti predmeta. Pri navajanju zneskov, ki so v posebnem delu tarife določeni v razponu, mora odvetnik kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo navedene zneske.
Po drugi strani pa ZOdv izrecno poudarja, da je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Odvetnik je za svoje ravnanje strankam odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava, poleg tega pa je z namenom zagotavljanja vestnega, poštenega in skrbnega ravnanja odvetnikov v ZOdv vključeno obsežno poglavje o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških pripravnikov in odvetniških kandidatov. Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, določa Statut Odvetniške zbornice Slovenije (60. člen ZOdv). Kot eno od hujših kršitev Statut normira tudi zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora. Ena od nalog OZS pa je tudi sprejem Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki predstavlja zapis načel in pravil, po katerih se ravnajo odvetniki pri opravljanju svojega poklica.
Glede na vse zgoraj navedeno zaključujemo, da država omenjeno problematiko v zvezi z nagrajevanjem odvetnikov, s tem povezanimi merili in sankcioniranjem nedopustnih ravnanj ne ureja v celoti na zakonski ravni, temveč jo deloma prepušča avtonomnemu urejanju znotraj odvetniškega poklica, torej na ravni OZS kot njihove stanovske organizacije. Menimo, da je pobuda, kot jo naslavlja državljan, v posameznih predpisih že ustrezno normirana.