6. 3. 2018
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma pojasnjujemo, da Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) v prvem odstavku 137. člena opredeljuje odvetništvo kot samostojno in neodvisno službo v okviru pravosodja, ki jo ureja zakon. Z ustavno vlogo odvetništva, ki je predvsem v zagotavljanju varstva človekovih pravic in krepitvi Slovenije kot pravne države, je tesno povezana neodvisnost odvetnika kot posameznika in Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) kot njegove stanovske organizacije (Glede neposeganja v samostojnost in neodvisnost odvetništva glede na Ustavo glejte: odločba Ustavnega sodišča, št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009, tč. 22 do 26). V skladu s tem Zakon o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - Odl. US, 24/01, 111/05 - Odl. US, 54/08 in 35/09) določa, da se odvetništvo opravlja kot svoboden poklic ter da je odvetnik pri svojem delu samostojen in neodvisen. Vendar pa po drugi strani ZOdv izrecno poudarja, da je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Odvetnik je za svoje ravnanje strankam odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava, poleg tega pa je z namenom zagotavljanja vestnega, poštenega in skrbnega ravnanja odvetnikov v ZOdv vključeno obsežno poglavje o disciplinski odgovornosti odvetnikov, odvetniških pripravnikov in odvetniških kandidatov. V 60. členu ZOdv je tudi določeno, da dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni določa Statut Odvetniške zbornice Slovenije. Eno izmed teh dejanj je tudi neizročitev stranki na njeno zahtevo in stroške izdelanih prepisov, osnutkov pisanj in drugih listin, pridobljenih v času pooblastilnega razmerja ali neopravičena odklonitev izdelave prepisov listin. Prav tako je ena od nalog OZS tudi sprejem Kodeksa odvetniške poklicne etike, pri katerem gre za zapis načel in pravil, po katerih se ravnajo odvetniki pri opravljanju svojega poklica.
Glede na vse zgoraj navedeno zaključujemo, da država omenjeno problematiko poklicne etike in disciplinske odgovornosti odvetnikov ne ureja v celoti na zakonski ravni, temveč jo deloma prepušča avtonomnemu urejanju znotraj odvetniškega poklica, torej na ravni OZS kot njihove stanovske organizacije. Menimo, da je pobuda, kot jo naslavlja državljan, v posameznih predpisih že ustrezno normirana.