Čas je za odpravo premika ure
V večjem delu evropskih držav poznamo prehod z uradnega na sončni čas, ki so ga vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, s čimer bi dosegli prihranke energije. A ta cilj ni bil nikoli dosežen. Premik ure znanstveno dokazano povzroča zdravstvene težave in povečuje tveganje za nesreče. V logistiki in prometu pa premik ure zvišuje administrativne stroške in povzroča dodatne stroške.
Znanstveniki so ugotovili, da premik ure vedno zmoti cirkadiani ritem, ki so ga raziskovali tudi letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino. To pogosto vodi v motnje spanja in koncentracije, v nekaterih primerih povzroča tudi depresiji.
Nekateri fiziološki, vedenjski in biokemični procesi v telesu potekajo v približno 24 urnih ciklih, zato jih imenujemo cirkadiani cikli oz. ritmi (lat. circa – okoli, dies – dan). Mednje spadajo npr. menjava spanja in budnosti, stanja zavesti, nihanje telesne temperature, nivoja raznih hormonov, krvnega tlaka, srčne frekvence, pojavljanje lakote itd. Znanih je več kot 100 bioloških procesov, ki se odvijajo v cirkadianem ritmu. V medicini so cirkadiani ritmi pomembni tudi zaradi časa pojavljanja nekaterih bolezni, njihove diagnoze in zdravljenja.
Trenutno (zimski, tudi sončni čas) čas je pravilen, saj je prirejen našemu evolucijskemu razvoju. Po premiku ure nekateri še kar nekaj dni nimajo pravega občutka za čas. Premik ure tudi ne prinaša več ekonomskih prihrankov, saj danes zaradi mehanizacije v kmetijstvu in industriji ne poznamo več tipičnih industrijskih delavcev, ki so morali vstajati čim bolj zgodaj, da bi prinesli večji dobiček.
Po osamosvojitvi se je naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Veliko Britanijo.
Evropski parlament ni edini, ki razmišlja o odpravi premika ure. O tem že razpravljata švedski in finski parlament, v več državah članicah pa podpisujejo peticije za odpravo premika ure.
Predlagam spremembo evropske direktive iz leta 2001 o ureditvi poletnega časa, ki določa dve spremembi letno, v marcu in oktobru.
Sem proti premikanju časa. To se mi ne zdi smiselno.