cenzus za državno štipendijo

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da 2. odstavek 23. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) določa dohodkovne razrede za pridobitev pravice do državne štipendije.

ZUPJS v 53.b členu nadalje določa, da so ne glede na 23. člen tega zakona v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne štipendije upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 576,89 eurov na osebo v istem obdobju. ZUPJS v 53.6 členu določa, da gospodarsko rast in rast stopnje delovne aktivnosti v skladu s 53.a in 53.b členom tega zakona ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 % bruto domačega proizvoda in da je rast stopnje delovne aktivnosti presegla 1,3 odstotne točke, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in rast stopnje delovne aktivnosti preseže 1,3 odstotne točke. Določba 53.b člena ZUPJS izhaja iz določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je določala, da do začetka šolskega ali študijskega leta 2014/15 do državne štipendije niso upravičeni tisti pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. S 1. 1. 2014 je nato pričela veljati prehodna določba 25. člena ZUPJS-C s katero je bilo določeno prehodno obdobje, v katerem upravičenci pri katerih je povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge presegal 56% neto povprečne plače na osebo v istem obdobju. začasno niso bili upravičeni do državne štipendije. Za zaključek prehodnega obdobja je bila določena presežena gospodarska rast za več kot 2,5 %, ki ga Vlada RS objavi v Uradnem listu RS v letu, ki sledi letu, ko je dosežena oz. presežena 2,5 %. V Uradnem listu RS št. 69/15 je bil objavljen sklep Vlade RS o ugotovitvi, da je gospodarska rast v letu 2014 presegla 2,5 %, kar pomeni, da je bil pogoj za prenehanje veljavnosti prehodne določbe izpolnjen s 1. januarjem 2016. Ker bi bila celotna uveljavitev prehodnih določb s 1. 1. 2016 prevelika finančna obremenitev za državni proračun, je bila sprejeta odločitev, da se začasni ukrepi v zmanjšani obliki podaljšajo. S 1. 1. 2016 je tako v zvezi z upravičenostjo do državne štipendije pričela veljati določba, da se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5% bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne štipendije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56% neto povprečne plača na osebo v istem obdobju. S 1. 1. 2018 pa je pričela veljati določba 53.b člena ZUPJS, ki določa, da so ne glede na 23. člen tega zakona v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne štipendije upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 576,89 eurov na osebo v istem obdobju. S podaljšanjem začasnega ukrepa se zasledujejo ukrepi za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo, ki med drugim določajo, da bodo na področju transferjev posameznikom in gospodinjstvom sprejeti ukrepi, ki bodo ob upoštevanju cilja doseganja srednjeročnega strukturnega salda zagotavljali ustrezni socialnoekonomski položaj posameznikov in spodbudili domačo potrošnjo.