Univerzalni temeljni dohodek - konkretni izračuni

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Kje dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom.

Predlagam naslednje ukrepe:

1. Univerzalen temeljni dohodek 500€ za vse polnoletne člane družbe

2. Ukinitev večino socialnih transferjev

3. Korekcija prihodkov zaposlenih in prejemnikov pokojnin

4. Odprava gotovinskega poslovanja

Univerzalni temeljni dohodek 500€ je možen z naslednjimi ukrepi:

- ukinitvijo socialne pomoči

- ukinitvijo denarnega nadomestila

- korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200€ in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

- korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

- korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

- odprava gotovinskega poslovanja

- uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

- plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Najpomembnejše prednosti koncepta UTD:

- univerzalna, brezpogojna in temeljna socialna varnost

- preprečevanje materialne ogrozitve življenja

- transparentnost in fleksibilnost sistema

- enostavnost upravljanja in razvoja sistema

- trajnost, neselektivnost in individualizacija dohodka

- nizki administrativni stroški sistema

- poenostavitev postopka uveljavljanja pravic

- priložnost za poenotenje in standardizacijo sistema

- odsotnost diskrecijske pravice pristojnih organov

- odprava kategorizacije in stigmatiziranja

- manjše možnosti zlorab sistema s strani upravičencev

(R. Mihalič, Univerzalni temeljni dohodek, feb. 2015, Lj)

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Univerzalni temeljni dohodek

Kje dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom.

Predlagam naslednje ukrepe:

1. Univerzalen temeljni dohodek 500€ za vse polnoletne člane družbe

2. Ukinitev večino socialnih transferjev

3. Korekcija prihodkov zaposlenih in prejemnikov pokojnin

4. Odprava gotovinskega poslovanja

Univerzalni temeljni dohodek 500€ je možen z naslednjimi ukrepi:

- ukinitvijo socialne pomoči

- ukinitvijo denarnega nadomestila

- korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200€ in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

- korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

- korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

- odprava gotovinskega poslovanja

- uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

- plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Najpomembnejše prednosti koncepta UTD:

- univerzalna, brezpogojna in temeljna socialna varnost

- preprečevanje materialne ogrozitve življenja

- transparentnost in fleksibilnost sistema

- enostavnost upravljanja in razvoja sistema

- trajnost, neselektivnost in individualizacija dohodka

- nizki administrativni stroški sistema

- poenostavitev postopka uveljavljanja pravic

- priložnost za poenotenje in standardizacijo sistema

- odsotnost diskrecijske pravice pristojnih organov

- odprava kategorizacije in stigmatiziranja

- manjše možnosti zlorab sistema s strani upravičencev

(R. Mihalič, Univerzalni temeljni dohodek, feb. 2015, Lj)

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Sledi podrobnejša obrazložitev ukrepov, ki bodo omogočili uvedbo UTD.

l. UKINITEV VEČINE SOCIALNIH TRANSFERJEV

V minulem letu je država za socialno zaščito namenila 8,38 milijarde eurov:

- 2.723.000.000€/letno za nadomestila za primer zadržanosti z dela zaradi bolezni (boleznine, zdravstveno varstvo in zdravila)

- 3.752.000.000 €/letno za starostne in invalidske pokojnine osebam nad določeno starostjo ter blago in storitve, povezane s starostjo

- 541.000.000 €/letno za invalidske pokojnine osebam pod določeno starostjo in blago ter storitve invalidnim osebam

- 268.000.000 €/letno za nadomestila za primer brezposelnosti

- 9.000.000 €/letno za stroške nastanitve (subvencije za najemnine)

- 268.000.000 €/letno za denarne socialne pomoči

- 695.000.000 €/letno za nadomestila plač med porodniškim dopustom in otroški dodatki

- 573.000.000 €/letno za družinske pokojnine osebam pod in nad določeno starostjo

Vir: Statistični urad Republike Slovenije za leto 2014

Socialni transferji letno znašajo 8.830.000.000 €. Za univerzalni temeljni dohodek pa bi potrebovali 10.264.092.000 €.

Od socialnih transferjev bi ostali le nadomestilo plač za porodniški dopust in otroški dodatek (695.000.000 €/letno), stroški pokojnin pa bi se znižali za 50% in bi znašali le 1.876.000.000 €/letno Tako bi namesto 8.830.000.000 €/letno porabili le 2.571.000.000 €/letno, kar je 6.259.000.000 €/letno manj in bi ga lahko namenili za UTD.

ll. OMEJITEV POKOJNIN

V decembru 2016 je bilo upokojencev, ki prejemajo do 500 evrov pokojnine 27,6%, upravičencev, ki prejemajo nad 500 do 1.000 evrov je bilo 60,2%, tistih katerih pokojnina je znašala nad 1.000 do 1.500 evrov je bilo 8,9% in tistih, ki so prejeli več kot 1.500 evrov pokojnine, je bilo v decembru 2016 3,3%. Torej 12.529 upokojencev je prejelo pokojnino višjo od 1.500€ od teh pa 3.323 višjo od 1.800€.

Najvišja pokojnina je znašala 2.589,18€.

Vir: www.seniorji.info

S korekcijo pokojnin, in sicer tako, da bi bila najnižja za polno delovno dobo 200€ in s sorazmernim znižanjem pokojnin za 50%, bi za UTD dobili 1.876.000.000 €/letno.

lll. OMEJITEV PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Delež zaposlenih v javnem sektorju je 22,9% (2015)

Povprečne mesečne bruto plače v javnem sektorju za 2016 :

- dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.875 €

- izobraževanje 1.686€

- zdravstvo in socialno varstvo 1.757 €

- kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.646 €

Vir: Statistični urad RS

Stroški plač v javnem sektorju za leto 2016 so znašali 3.546.080.775 €/letno.

Znižanje plač v javnem sektorju za 40%, kar bi obrnilo trenutno razmerje med javnim in gospodarskim sektorjem, bi v blagajno za UTD prineslo 1.418.432.310€/letno.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju za leto 2016 je znašala 1.846 €. Če bi jo znižali za 40%, bi bil povprečni mesečni prihodek javnega uslužbenca skupaj z UTD večji kot do sedaj.

Leto 2016

Predvidena plača ob uvedbi UTD-ja

Povprečna

bruto plača

Povprečna

neto plača

Povprečna

bruto plača (-40%)

Povprečna

neto plača +UTD

1.846 €

1.162 €

1.108€

1.269 € (769€+500€)

lV. OMEJITEV PLAČ V ZASEBNEM SEKTORJU

V letu 2016 so znašale bruto plače v zasebnem sektorju 8.602.582.029 €

Če bi znižamo plače v zasebnem sektorju za 30%, bi v blagajno za UTD prispevali 2.580.774.309€/letno. To bi zmanjšalo povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju za 465€. Skupaj z UTD bi v povprečju v zasebnem sektorju še vedno dobili na svoj bančni račun več kot sedaj.

Leto 2016

Predvidena plača ob uvedbi UTD-ja

Povprečna

bruto plača

Povprečna

neto plača

Povprečna

bruto plača (-30%)

Povprečna

neto plača +UTD

1.556 €

1.033 €

1.089€

1.257 € (757€+500€)

V. PLAČA SAMO ZA DELO

1.Ukinitev plačanega bolniškega staleža

Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.

Vir: dnevnik.si (1.12.2013)

K tem 500 milijonov eurov je potrebno prišteti še izplačilo bolniških staležev, ki so daljši od enega meseca katerega krije ZZZS. Ta je lani znašal 2.723.000.000€. Torej v lanskem letu smo več kot 3,5 milijard eurov namenili za bolniške staleže. Koliko od tega je bilo neupravičenih? To bi najlažje ugotovili, če bi bil bolniški stalež neplačan, pri tem pa bi bolan človek, tako kot vsi ostali, ki ne bi delali, dobival mesečno 500€.

2. Ukinitev plačanega dopusta

Letni dopust bi moral ostati obvezen, vendar neplačan. Glede na dejstva, ki bodo argumentirana kasneje v tem dokumentu, bi bilo dobro, da bi delavec imel na voljo minimalno število dni predpisanega dopusta, to je 20 dni in maksimalno 60.

Regres z uvedbo UTD-ja ne bi bil potreben.

Izjema bi morda bil le porodniški dopust, saj lahko drugače tvegamo, da se bodo visoko izobražene ženske težje odločale za rojevanje otrok. Otroški dodatek bi prav tako ohranili, ker otroci ne bi prejemali UTD-ja.

Vl. ODPRAVA GOTOVINSKEGA PLAČILA

Prednosti izključno negotovinskega poslovanja:

- STOP sivi ekonomijo (ta znaša po podatkih vlade republike Slovenije od 10 do 24 odstotkov BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov letno)

Vir: www.protisiviekonomiji.si/dejstva/obseg_sive_ekonomije/

Z odpravo gotovinskega poslovanja bi onemogočili sivo ekonomijo, ki se kljub številnim vladnim ukrepom bohoti.

Prednosti enotnega davka 20%:

1. Z vsakim plačilom, bi se avtomatsko odvedel v javno blagajno 20% davek. Tudi, če bi

denar podarili. Zakaj bi bilo kupljeno darilo obdavčeno, darilo v obliki denarja pa ne?!

2. Med družinskimi člani v istem gospodinjstvu bi obstajali tako imenovani podračuni, kjer

bi šlo za prenos med računi, ki ne bi bili obdavčen.

3. S tem bi omogočili, da bi lahko bil sleherni posameznik tudi poslovnež.

4. Plačila bi se izvajala s plačilnimi karticami ali aplikacijami preko pametnih telefonov oz.

računalnikov.

5. Z odpravo gotovinskega poslovanja, bi se utaja davkov in delo na črno onemogočila.

Kje bomo vzeli denar za UTD?

Za UTD potrebujemo 10.264.092.000€/letno. Izračun je narejen na podlagi naslednjih podatkov:

- število vseh prebivalcev v Sloveniji je 2.064.241

- število odraslih oseb (+18) je 1.710.682

- število otrok (0-18let) je 353.559

Z uvedbo predlaganih ukrepov bo denarja dovolj! To dokazujejo sledeči izračuni.

1. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 2.580.774.309 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 30%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 14.120.206.611 €/letno

2. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.063.824.233 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 30%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 1.718.716.413 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 20%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 12.903.540.646 €/letno

3. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

Skupaj: 11.177.432.302 €/letno

4. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 8.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravo gotovinskega plačila

Skupaj: 14.759.000.000 €/letno

Denar v višini 10.264.092.000€/letno za UTD imamo torej imamo, potrebno ga je le nekoliko razporediti.

Bojazen, da nihče ne bo želel delati je odveč.

1. Ljudje nimajo nikoli dovolj denarja, vedno bi radi imeli več.

2. Trenutna situacija zelo podpira nedelo najnižjega sloja družbe, se pravi tistih ljudi, ki so prejemniki minimalnih plač. Veliko krat se zgodi, da plač sploh ne dobijo in potem živijo od socialne podpore, če delajo cel mesec ali ne. Poleg tega pa je majhna razlika med minimalno plačo in tem, kar dobijo v obliki vseh socialnih pomoči (denar, plačilo položnic, najemnine, upravičenost do plačila dodatnega zavarovanja). Kdo pa v takšnem primeru ne bi zamenjal garanja za kavč.

3. Z uvedbo UTD-ja bi najbolj stimulirali prav ljudi z minimalnimi plačami. Na enkrat bi si ti ljudje, če bi delali, lahko zares nekaj privoščili v življenju, ne pa le životarili iz meseca v mesec. Mesečno bi tako dobili minimalno 1000€, kar so sanje marsikaterega Slovenca.

SPODBUJANJE MIKRO GOSPODARSTVA

Da bi čisto vsakemu posamezniku omogočili, da aktivno prispeva k družbi, to kar želi, je potrebno spremeniti oziroma prilagoditi gospodarstveno politiko.

Trenutni sistem je zelo nenaklonjen temu. Če imaš podjetje, se moraš ukvarjati z kupom nepotrebne birokracije, namesto da bi se ukvarjal z bistvenim, produktom oz. storitvijo.

Ta sistem dejansko spodbuja sivo ekonomijo in na ta način država pljuva v lastno skledo.

Potrebno bi bilo urediti uvedbo plačevanje prispevkov šele, ko je na letni ravni presežen prihodek minimalne bruto plače. Človek do takrat ne bi bil zaposlen, vendar bi na ta način imela korist tako država (posameznik bi plačeval 20% davek od prodaje) in tudi kot posameznik, ki bi mu bilo omogočeno delovanje na trgu. Nikoli se ne bi zgodilo da bi v državno blagajno moral plačevati več kot pa bi zaslužil - to je skregano z zdrava kmečko pametjo.

Motivacija za ustanovitev podjetja bi bila vrsta privilegija:

- najrazličnejše subvencije

- ugodni krediti

- resen nastop na trgu

Nov sistem bi moral ljudem omogočiti možnost krajšega delovnega časa (10, 20, 30, 40 ur/teden) Delodajalce bi bilo treba vzpodbuditi, da zaposlujejo ljudi za krajši delovni čas, če je za določeno delo prijavi več ljudi. Prednosti:

- v primeru odsotnosti z dela (bolniške, dopusta) lahko drugemu delavcu zviša število delovnih ur, brez iskanja (razpis) in uvajanje novega delavca.

- večja učinkovitost (utrujenost, preobremenjenost zmanjšujeta učinkovitost)

- morda bodo nekateri ljudje želeli delati krajši delovni čas, če bodo imeli zagotovljeno dostojno življenje.

- svobodna izbira količine dopusta (minimalna 20 dni - maksimalna 60 dni), ki je neplačan

Omogočiti, da spreminjanje delovnega časa ni povezano z podpisovanjem vedno novih pogodb. Delodajalec konec meseca obračuna število delovnih ur in v skladu s tem plača delavca. Lahko bi uvedli spletni sistem, kjer bi delodajalci vnašali število delovnih ur in delavci bi imeli vedno vpogled v to.

UTD bi pognal gospodarsko rast

Medtem ko je za večino slovenskih ekonomistov UTD zanimiva, a utopična ideja, ima Jože Mencinger drugačno mnenje: »Če lahko Evropska centralna banka za odkupovanje državnih obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja vsak mesec nameni 80 milijard evrov ali okoli 250 evrov na državljana držav območja evra, je denarja dovolj.« Prepričan je, da bi bilo ta sredstva namesto za program, ki po njegovem ne daje rezultatov, veliko bolj smotrno porabiti za UTD. »S tem bi zagnali potrošnjo in bistveno bolj pripomogli h gospodarski rasti,« pravi.

(Vir: www.dnevnik.si)

ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE

Prag tveganja revščine - mesečni 2015

Evro (EUR)

Enočlansko gospodinjstvo

617 €

Štiričlansko gospodinjstvo

(2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let)

1.295 €

Dvočlansko gospodinjstvo (2 odrasli osebi)

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Univerzalni temeljni dohodek

Kje dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom.

Predlagam naslednje ukrepe:

1. Univerzalen temeljni dohodek 500€ za vse polnoletne člane družbe

2. Ukinitev večino socialnih transferjev

3. Korekcija prihodkov zaposlenih in prejemnikov pokojnin

4. Odprava gotovinskega poslovanja

Univerzalni temeljni dohodek 500€ je možen z naslednjimi ukrepi:

- ukinitvijo socialne pomoči

- ukinitvijo denarnega nadomestila

- korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200€ in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

- korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

- korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

- odprava gotovinskega poslovanja

- uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

- plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Najpomembnejše prednosti koncepta UTD:

- univerzalna, brezpogojna in temeljna socialna varnost

- preprečevanje materialne ogrozitve življenja

- transparentnost in fleksibilnost sistema

- enostavnost upravljanja in razvoja sistema

- trajnost, neselektivnost in individualizacija dohodka

- nizki administrativni stroški sistema

- poenostavitev postopka uveljavljanja pravic

- priložnost za poenotenje in standardizacijo sistema

- odsotnost diskrecijske pravice pristojnih organov

- odprava kategorizacije in stigmatiziranja

- manjše možnosti zlorab sistema s strani upravičencev

(R. Mihalič, Univerzalni temeljni dohodek, feb. 2015, Lj)

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Sledi podrobnejša obrazložitev ukrepov, ki bodo omogočili uvedbo UTD.

l. UKINITEV VEČINE SOCIALNIH TRANSFERJEV

V minulem letu je država za socialno zaščito namenila 8,38 milijarde eurov:

- 2.723.000.000€/letno za nadomestila za primer zadržanosti z dela zaradi bolezni (boleznine, zdravstveno varstvo in zdravila)

- 3.752.000.000 €/letno za starostne in invalidske pokojnine osebam nad določeno starostjo ter blago in storitve, povezane s starostjo

- 541.000.000 €/letno za invalidske pokojnine osebam pod določeno starostjo in blago ter storitve invalidnim osebam

- 268.000.000 €/letno za nadomestila za primer brezposelnosti

- 9.000.000 €/letno za stroške nastanitve (subvencije za najemnine)

- 268.000.000 €/letno za denarne socialne pomoči

- 695.000.000 €/letno za nadomestila plač med porodniškim dopustom in otroški dodatki

- 573.000.000 €/letno za družinske pokojnine osebam pod in nad določeno starostjo

Vir: Statistični urad Republike Slovenije za leto 2014

Socialni transferji letno znašajo 8.830.000.000 €. Za univerzalni temeljni dohodek pa bi potrebovali 10.264.092.000 €.

Od socialnih transferjev bi ostali le nadomestilo plač za porodniški dopust in otroški dodatek (695.000.000 €/letno), stroški pokojnin pa bi se znižali za 50% in bi znašali le 1.876.000.000 €/letno Tako bi namesto 8.830.000.000 €/letno porabili le 2.571.000.000 €/letno, kar je 6.259.000.000 €/letno manj in bi ga lahko namenili za UTD.

ll. OMEJITEV POKOJNIN

V decembru 2016 je bilo upokojencev, ki prejemajo do 500 evrov pokojnine 27,6%, upravičencev, ki prejemajo nad 500 do 1.000 evrov je bilo 60,2%, tistih katerih pokojnina je znašala nad 1.000 do 1.500 evrov je bilo 8,9% in tistih, ki so prejeli več kot 1.500 evrov pokojnine, je bilo v decembru 2016 3,3%. Torej 12.529 upokojencev je prejelo pokojnino višjo od 1.500€ od teh pa 3.323 višjo od 1.800€.

Najvišja pokojnina je znašala 2.589,18€.

Vir: www.seniorji.info

S korekcijo pokojnin, in sicer tako, da bi bila najnižja za polno delovno dobo 200€ in s sorazmernim znižanjem pokojnin za 50%, bi za UTD dobili 1.876.000.000 €/letno.

lll. OMEJITEV PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Delež zaposlenih v javnem sektorju je 22,9% (2015)

Povprečne mesečne bruto plače v javnem sektorju za 2016 :

- dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.875 €

- izobraževanje 1.686€

- zdravstvo in socialno varstvo 1.757 €

- kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.646 €

Vir: Statistični urad RS

Stroški plač v javnem sektorju za leto 2016 so znašali 3.546.080.775 €/letno.

Znižanje plač v javnem sektorju za 40%, kar bi obrnilo trenutno razmerje med javnim in gospodarskim sektorjem, bi v blagajno za UTD prineslo 1.418.432.310€/letno.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju za leto 2016 je znašala 1.846 €. Če bi jo znižali za 40%, bi bil povprečni mesečni prihodek javnega uslužbenca skupaj z UTD večji kot do sedaj.

lV. OMEJITEV PLAČ V ZASEBNEM SEKTORJU

V letu 2016 so znašale bruto plače v zasebnem sektorju 8.602.582.029 €

Če bi znižamo plače v zasebnem sektorju za 30%, bi v blagajno za UTD prispevali 2.580.774.309€/letno. To bi zmanjšalo povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju za 465€. Skupaj z UTD bi v povprečju v zasebnem sektorju še vedno dobili na svoj bančni račun več kot sedaj.

Univerzalni temeljni dohodek

Kje dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom.

Predlagam naslednje ukrepe:

1. Univerzalen temeljni dohodek 500€ za vse polnoletne člane družbe

2. Ukinitev večino socialnih transferjev

3. Korekcija prihodkov zaposlenih in prejemnikov pokojnin

4. Odprava gotovinskega poslovanja

Univerzalni temeljni dohodek 500€ je možen z naslednjimi ukrepi:

- ukinitvijo socialne pomoči

- ukinitvijo denarnega nadomestila

- korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200€ in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

- korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

- korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500€ in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

- odprava gotovinskega poslovanja

- uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

- plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Najpomembnejše prednosti koncepta UTD:

- univerzalna, brezpogojna in temeljna socialna varnost

- preprečevanje materialne ogrozitve življenja

- transparentnost in fleksibilnost sistema

- enostavnost upravljanja in razvoja sistema

- trajnost, neselektivnost in individualizacija dohodka

- nizki administrativni stroški sistema

- poenostavitev postopka uveljavljanja pravic

- priložnost za poenotenje in standardizacijo sistema

- odsotnost diskrecijske pravice pristojnih organov

- odprava kategorizacije in stigmatiziranja

- manjše možnosti zlorab sistema s strani upravičencev

(R. Mihalič, Univerzalni temeljni dohodek, feb. 2015, Lj)

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

V prilogi si lahko preberete podrobnejšo obrazložitev ukrepov in dejanske izračune, ki omogočajo uvedbo UTD.

Univerzalni temeljni dohodek

Kje dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom.

Predlagam naslednje ukrepe:

1. Univerzalen temeljni dohodek 500 € za vse polnoletne člane družbe

2. Ukinitev večino socialnih transferjev

3. Korekcija prihodkov zaposlenih in prejemnikov pokojnin

4. Odprava gotovinskega poslovanja

Univerzalni temeljni dohodek 500 € je možen z naslednjimi ukrepi:

- ukinitvijo socialne pomoči

- ukinitvijo denarnega nadomestila

- korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200 € in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

- korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

- korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

- odprava gotovinskega poslovanja

- uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

- plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Najpomembnejše prednosti koncepta UTD:

- univerzalna, brezpogojna in temeljna socialna varnost

- preprečevanje materialne ogrozitve življenja

- transparentnost in fleksibilnost sistema

- enostavnost upravljanja in razvoja sistema

- trajnost, neselektivnost in individualizacija dohodka

- nizki administrativni stroški sistema

- poenostavitev postopka uveljavljanja pravic

- priložnost za poenotenje in standardizacijo sistema

- odsotnost diskrecijske pravice pristojnih organov

- odprava kategorizacije in stigmatiziranja

- manjše možnosti zlorab sistema s strani upravičencev

(R. Mihalič, Univerzalni temeljni dohodek, feb. 2015, Lj)

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

V prilogi si lahko preberete podrobnejšo obrazložitev ukrepov in dejanske izračune, ki omogočajo uvedbo UTD-ja.