8. 1. 2018
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 -»Zagotovimo.si hrano za jutri« kot strateške cilje razvoja kmetijstva in živilstva določa:
- Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane;
- Povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva;
- Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin;
- Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja (v sodelovanju z drugimi politikami).
Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od vremena med najbolj občutljivimi sektorji, saj jih vplivi podnebnih sprememb in naravne nesreče najbolj prizadenejo.
Podnebne spremembe vplivajo na vse kmetijske panoge, tudi na živinorejo, še posebej v primeru negodnih vremenskih razmer kot je suša, ki lahko povzroči izpad krme. Zato na področju zmanjševanja ranljivosti na podnebne spremembe pozornost namenjamo izboljšanju tehnologij pridelave krme in reje živali.
Na proizvodna tveganja pa lahko kmetje vplivajo tudi s pravilno izbiro tehnologij, pasem in sort. Proizvodna tveganja v živinoreji se lahko znižajo z učinkovito rejo živali (oskrba živali, izravnanost krmnih obrokov, pasma in plemenska vrednost živali, obvladovanje bolezni in reprodukcije, idr.), načinom reje in načinom skladiščenja živinskih gnojil (paša, gnojevka, hlevski gnoj, bioplin, idr.) z izbiro ustreznih pasem glede na pogoje v katerih kmetujemo in glede na naše znanje in izkušnje (npr. z izbiro manj produktivnih živali zmanjšamo tveganje izpada prireje oziroma zmanjšamo stroške povezane z zdravljenjem oziroma izločanjem obolelih živali).
Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami je v zmanjševanje ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov. Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kvalitete slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju.
Glede na končne podatke statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev o rabi zemljišč in številu živine na KMG, ki so bili objavljeni konec junija 2017, se v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarja 69.902 kmetijskih gospodarstev (3 % manj kot v letu 2013), ki uporabljajo nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč (+1 %). Ker se je število KMG v zadnjih treh letih zmanjšalo, površina kmetijskih zemljišč v uporabi pa malenkost povečala, se je povprečna velikost KMG povečala od 6,6 ha v letu 2013 na 6,9 ha v letu 2016 (+4 %).
Z živinorejo se ukvarja 55.782 kmetijskih gospodarstev (3 % manj kot leta 2013), ki redijo 418.684 glav velike živine (5 % več kot leta 2013). Porast števila GVŽ je predvsem posledica povečanja števila perutnine. Živinorejska gospodarstva v povprečju redijo 7,5 GVŽ, kar je 9,0 % več kot ob popisu 2013 (6,9 GVŽ na gospodarstvo).
Poudarili bi, da znaša v Sloveniji delež travinja okoli dve tretjine kmetijskih zemljišč, zato je strateškega pomena ohranitev in razvoj govedoreje (mleko, meso), ki omogoča izrabo prevladujočega travinja, kar je še zlasti pomembno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo.
Govedoreja je slovenska paradna živinorejska panoga, kjer so v zadnjem desetletju potekale intenzivne strukturne spremembe (povečevanje staleža živali na gospodarstvo), tudi samooskrba tako z mesom kot z mlekom je visoka. V sami prireji mleka je bil v zadnjih letih narejen velik napredek na področju kakovosti namolzenega mleka, v povečevanju mlečnosti, koncentraciji proizvodnje.
Največji izziv za slovenskega kmeta, je kako z inovativnimi pristopi na svoji kmetiji, ohraniti in povečati lastno produktivnost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe.