Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ukinitev masovne živinoreje namesto motorja z notranjim zgorevanjem do leta 2030.

6467 OGLEDOV 42 KOMENTARJEV

Podajam predlog, ki je veliko bolj ambiciozen in uresničljiv, kot trenuten pesek v oči z elektro vozili po letu 2030. Kdor verjame o 0g/km CO2 pri elektro vozilih bi moral ponovno skozi izobraževalni sistem. Elektro vozilo mora voziti kar nekaj let, da se CO2 zaradi proizvodnje baterij izenači z bencinskim motorjem. Pa tudi elektrika ne prihaja iz vtičnice, pač pa globalno gledano - večinsko iz premoga.

Sedaj pa moj predlog, ki je veliko bolj etičen tako do okolja, živali in ljudi. Po letu 2025 se v Sloveniji več ne more kupiti mesa iz masovne živinoreje, po letu 2030 pa sploh ne. Živinoreja je dokazano glavni in veliko večji povzročitelj tople grede kot transport. Z tem boste spet omogočili male kmetije in delovna mesta doma, saj kvalitetne veganske prehrane ne more pridelovati en kmet z ogromnim traktorjem, pač pa gre za veliko ročnega dela na malih površinah. Ker gre za proizvodnjo direktne hrane bomo za hrano porabili veliko manj površine zemlje, vode in gnojil, več bomo lahko zasadili gozdov in še dodatno zmanjšali CO2 odtis Slovenije.

Brezglava podpora elektrovozilu pomeni, da bomo še naprej samo potrošniki velikih korporacij zahoda, ki forsirajo tovrstno politiko, kjer smo Slovenci vključeni le posredno z nekaj garažnimi podjetji.

LP Borut

59 glasov

16 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Borut Peklar 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


8. 1. 2018

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 -»Zagotovimo.si hrano za jutri« kot strateške cilje razvoja kmetijstva in živilstva določa:

  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane;
  • Povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva;
  • Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin;
  • Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja (v sodelovanju z drugimi politikami).

Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od vremena med najbolj občutljivimi sektorji, saj jih vplivi podnebnih sprememb in naravne nesreče najbolj prizadenejo.

Podnebne spremembe vplivajo na vse kmetijske panoge, tudi na živinorejo, še posebej v primeru negodnih vremenskih razmer kot je suša, ki lahko povzroči izpad krme. Zato na področju zmanjševanja ranljivosti na podnebne spremembe pozornost namenjamo izboljšanju tehnologij pridelave krme in reje živali.

Na proizvodna tveganja pa lahko kmetje vplivajo tudi s pravilno izbiro tehnologij, pasem in sort. Proizvodna tveganja v živinoreji se lahko znižajo z učinkovito rejo živali (oskrba živali, izravnanost krmnih obrokov, pasma in plemenska vrednost živali, obvladovanje bolezni in reprodukcije, idr.), načinom reje in načinom skladiščenja živinskih gnojil (paša, gnojevka, hlevski gnoj, bioplin, idr.) z izbiro ustreznih pasem glede na pogoje v katerih kmetujemo in glede na naše znanje in izkušnje (npr. z izbiro manj produktivnih živali zmanjšamo tveganje izpada prireje oziroma zmanjšamo stroške povezane z zdravljenjem oziroma izločanjem obolelih živali).

Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami je v zmanjševanje ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov. Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kvalitete slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju.

Glede na končne podatke statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev o rabi zemljišč in številu živine na KMG, ki so bili objavljeni konec junija 2017, se v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarja 69.902 kmetijskih gospodarstev (3 % manj kot v letu 2013), ki uporabljajo nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč (+1 %). Ker se je število KMG v zadnjih treh letih zmanjšalo, površina kmetijskih zemljišč v uporabi pa malenkost povečala, se je povprečna velikost KMG povečala od 6,6 ha v letu 2013 na 6,9 ha v letu 2016 (+4 %).

Z živinorejo se ukvarja 55.782 kmetijskih gospodarstev (3 % manj kot leta 2013), ki redijo 418.684 glav velike živine (5 % več kot leta 2013). Porast števila GVŽ je predvsem posledica povečanja števila perutnine. Živinorejska gospodarstva v povprečju redijo 7,5 GVŽ, kar je 9,0 % več kot ob popisu 2013 (6,9 GVŽ na gospodarstvo).

Poudarili bi, da znaša v Sloveniji delež travinja okoli dve tretjine kmetijskih zemljišč, zato je strateškega pomena ohranitev in razvoj govedoreje (mleko, meso), ki omogoča izrabo prevladujočega travinja, kar je še zlasti pomembno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo.

Govedoreja je slovenska paradna živinorejska panoga, kjer so v zadnjem desetletju potekale intenzivne strukturne spremembe (povečevanje staleža živali na gospodarstvo), tudi samooskrba tako z mesom kot z mlekom je visoka. V sami prireji mleka je bil v zadnjih letih narejen velik napredek na področju kakovosti namolzenega mleka, v povečevanju mlečnosti, koncentraciji proizvodnje.

Največji izziv za slovenskega kmeta, je kako z inovativnimi pristopi na svoji kmetiji, ohraniti in povečati lastno produktivnost ob uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe.

Komentarji