28. 12. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo stališče in hkrati v zvezi z usklajevanjem pokojnin in varčevalnimi ukrepi, prvotno sprejetimi v okviru ZUJF, pojasnjujemo, da je zakonodajalec z njimi poskušal enakomerno poseči v vse družbene skupine (javni uslužbenci, upokojenci, družine, mladi itn.) ter pravično porazdeliti breme težkih razmer, ki jih je prinesla gospodarsko-finančna kriza in torej varčevalni ukrepi torej niso prizadeli zgolj upokojencev. Z ukrepi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Republika Slovenija sledila cilju stabilizacije javnih financ in zagotovitve finančne vzdržnosti pokojninskega sistema, z namenom, da bo tudi bodoče omogočeno zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njihovo izplačevanje iz pokojninske blagajne. Hkrati opozarjamo, da tudi varčevalni ukrepi na drugih področjih, ki so bili na vseh področjih predvideni kot začasni ukrepi, zaenkrat še niso odpravljeni.
V zvezi s samimi uskladitvami pokojnin pojasnjujemo, da so bile uskladitve pokojnin v zadnjih letih resnično močno omejene, in sicer z interventnimi zakoni, vendar pa so se ti ukrepi že odpravili. Pokojnine so se tako v preteklem in letošnjem letu uskladile celo ugodneje, kot pa narekuje sistemska zakonodaja. V letu 2016 so se na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) uskladile za 1,103 %, namesto za 0,4%, kot bi znašala redna uskladitev, če bi se le-ta opravila v skladu z določbami ZPIZ-2. Tudi v letu 2017 je bila na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) opravljena uskladitev v višini 1,15 %, kar je več, kot pa če bi se pokojnine uskladile po določbah sistemskega zakona (ZPIZ-2), saj bi se vtem primeru pokojnine uskladile za 1,1%. Ravno tako je v prihodnjem letu poleg redne uskladitve pokojnine predvidena tudi izredna uskladitev pokojnin, v višini 11%. Zavedamo se, da je usklajevanje pokojnin temeljni instrument, s katerim se ohranja vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost, zato so se ukrepi, ki so bili začasne narave, že odpravili v preteklih letih, ko so bile izkazane ugodnejše družbeno ekonomske razmere.
Poudariti je potrebno, da pokojninska blagajna ne zmore več zgolj s pobranimi prispevki financirati vseh izdatkov, ki jih ima za zagotavljanje pravic posameznikov iz sistema, zato se v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju; ZPIZ-2) dodatna sredstva za kritje izdatkov zagotavljajo iz proračuna. Potrebno je torej pojasniti, da je pokojninski sistem v določeni meri vezan tudi na stanje javnih financ ter na višino razpoložljivih sredstev. Zakon o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15, v nadaljnjem besedilu ZFisP) v 6. členu določa, da Državni zbor RS na predlog Vlade RS vsako leto za najmanj tri prihodnja leta sprejme okvir za pripravo proračunov sektorja država.
Radi bi izpostavili, da so bili v času krize tudi ostali sektorji ter posamezniki podvrženi finančnemu varčevanju ter višina pravic omejena ali pa je bilo omejeno njihovo usklajevanje. Strinjamo se, da krize ni več ter da je temu ustrezno potrebno tudi ukrepati, vendar pa je treba poudariti, da je mogoče ukrepe, ki so bili sprejeti v času krize, odpraviti zgolj postopoma. Ne glede na zapisano pa Vlada RS znotraj okvirov zagotavlja več sredstev tudi za upokojence, kot je to veljalo v času krize.
Vendar pa je ne glede na vse potrebno razumeti, da usklajevanje pokojnin odločilno vpliva tudi na višino potrebnih sredstev državnega proračuna, namenjenih za pokrivanje pravic, ki se izplačujejo iz pokojninske blagajne, zato so bili v času gospodarske in finančne krize sprejeti določeni varčevalni ukrepi za uravnoteženje javnih financ. Vendar pa se ukrep »neusklajevanja« ni nanašal samo na upokojence, ampak na vsa izplačila in transferje, ki se izplačujejo iz javnih blagajn in državnega proračuna, s čimer se je zasledovalo tudi enako obravnavanje vseh posameznikov. V prihodnosti pa si bomo prizadevali, da se bo zagotovilo usklajevanje pokojnin v skladu s področno zakonodajo, saj se s tem med drugim dviga tudi zaupanje v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na splošno v pravno varnost. Tak predlog je vsebovan tudi v Beli knjigi o pokojninah, dvig zaupanja v sistem pa je med drugim tudi eden izmed temeljnih ciljev prihodne pokojninske reforme, o katerih so se že uskladili socialni partnerji.
Hkrati bi pojasnili tudi, da se je v letošnjem letu Vlada RS odzvala na pobudo ZDUS in uspešno predlagala spremembe pokojninske zakonodaje, s katerimi je bila zagotovljena najnižja višina starostne ali invalidske pokojnine v višini 500 eurov. Temeljni namen sprememb zakona je v tem, da se zagotovi starostna in invalidska pokojnina vsaj v primerljivi višini kot je cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki ga urejajo predpisi s področja socialne varnosti vsem tistim upokojencem, ki:
- so pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti;
- so dopolnili pogoj polne pokojninske dobe, kot je bil po vsakokratno veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan.
Ravno tako se je več sredstev namenilo izplačilu letnega dodatka, ki so ga že v letošnjem letu prejeli vsi upokojenci.