Nadlegovanje in izsiljevanje, odnosi
Pozdravljeni, pogosto v odnosih želimo prekiniti določene stike. Res da je potrebno odnose razreševati, toda pogosto se jih tudi ne da. Socialne službe in policija imajo le omejena pooblastila. Traja celo večnost, da zadeva pride na sodišče. Predlagam da se določi zakon, da kaznuje tudi grožnje, ustrahovanja, izsiljevanja recimo znotraj družine recimo s strani partnerjev, odralih otrok, bivših partnerjev, diktatorskih staršev, znancev ...Policija ima pooblastila, pravijo, da se lahko ukrepa, kose že nekaj zgodi. Torej, ko nekdo koga že rani, ubije, okrade in zbeži. Toda tudi vsakodnevno dobivanje groženj, sprenevedanj, sms sporočil, klicev leta in leta s strani partnerjev, staršev, oseb, ki komaj čakajo na konflikte in spore in sodišča praktično za nič, samo iščejo karkoli že in potem če se odzoveš ali če se ne šele čez leta sledijo napadi, udarci...in prijava.
Predlagam, da se zakonsko uredi, da če z nekom želiš prekiniti odnos in to jasno izpostaviš, osebi napišeš, poveš, da te potem tudi pusti na miru.Če ne naj bo zato določen agloba, to očitno koristi. Ampak, da ti da ali daš osebi to jasno vedeti in da do nje nimaš zakonskih obveznosti. Če ima kaj naj ureja preko sodišča nadlegovalec, torej samo uradno, ne pa tisti ki je nadlegovan. Ta naj ima pravico zahtevati svoj mir in svobodo, ne da e po letih nadlegovanj spušča v nekončane prepire. Torej naj se ustavi tiste, ki samo iščejo prepire in zdrahe, tudi ko jih še ne naredijo in to z globo. In naj oni tožijo, če imajo pravno podlago do česarkoli. Seveda naj zakon določi, kaj da in kaj ne. Pogosto agresivni straši, bivši partnerji ovirajo grozijo...to naj se določi, da ne smejo groziti in klicariti in nadlegovati ampak zakonsko urejati, ne pa obratno, ko je že pre/pozno.
V kolikor ima nekdo s strani sodišča določeno prepoved približevanja drugi osebi, je v sklepu navedeno, da je prepovedano tudi komuniciranje in nadlegovanje preko komunikacijskih sredstev (telefon, računalnik....). V kolikor se to krši, se obvesti policijo, katera obvesti preiskovalnega sodnika. Obstoječa zakonodaja vse to že ureja in ni potrebe po dodatnih zakonskih ureditvah. Da pa preiskovalni sodniki ne odrejajo priporov, da bi se kršitve prenehale, pa je druga pesem.
predlog je načeloma zelo smiseln, a !!!! omogoča preveč ovajanja iz čiste zlobe in maščevalnosti, ne da bi kdo komu v resnici težil ali grozil
Velikokrat beremo, da je za razne poškodbe, smrti kriv nasilni partner. Morda bi pomagalo, če bi se malo prej pozanimali o karakterjih oseb, s katerimi želimo zaživeti skupno. Nihče me ne bo prepričal, da se partner kar čez noč spremeni iz miroljubnega, pohlevnega, ljubečega človeka v zver, ki je pripravljena tepsti, mučiti, nadlegovati, ubijati. Naša državica je majhna, ljudje se med seboj poznajo, vedo kdo je nasilen, pretepaški itd. Ne smemo pa pozabiti, da v različnih družbenih okoljih partnerstva različno obravnavajo in razumejo (npr, državljani drugih držav). Torej, pamet v roke pred sklepanjem zvez.
"Ne smemo pa pozabiti, da v različnih družbenih okoljih partnerstva različno obravnavajo in razumejo (npr, državljani drugih držav)."
Gre za hudo ksenofobičen stavek, ki se v urejeni državi ne bi znašel na državnem portalu. V resnici takšni ljudje obstajajo v vseh narodih, družbenih slojih, prav tako obstajajo tam tudi ljudje, ki pojmujejo partnerstvo na nenasilen način. Gre za stvar družbene tolerance do nasilja - Slovenci do nasilja nismo tolerantni nič manj kot drugi narodi, kar vam bo potrdila vsaka žrtev nasilja.
Strinjam se z vami, da bi morali biti ljudje bolj seznanjeni s tem, s kom se spuščajo v zvezo, prav tako s tem, da se ljudje ne spremenijo čez noč, vendar pa žal pogosto velja, da partner pokaže pravi obraz šele skozi leta. Vsi nasilneži niso v okolici znani kot nasilneži. Marsikdo v svojem okolju velja za prijaznega človeka, zmeraj pripravljenega pomagati drugim itd., svoj pravi obraz pa pokažejo šele med štirimi stenami.
Nekaj let sem delala v Kriznem centru za ženske, žrtve nasilja. Še posebej v primerih, kjer se lahko koga prizadene, bi bilo dobro, če bi ljudje poznali področje, ki ga komentirajo.
To ne bo ravno držalo.
Grožnje, izsiljevanje in ustrahovanje so kazniva dejanja, in ni potrebno, da "se nekaj zgodi" da policija ukrepa.
Seveda pri tem večkrat pride do težav z dokazovanjem, če ni pisnih dokazov....ampak v takšnem primeru tudi kršitev vašega predloga ne bo lahko dokazati.
Običajno so tisti ki grozijo že strai znanci policije ali socilne službe, vendar bi bilo potrebno več sankci prej kot tudi koga poškodujejo ali ubijejo. Najbolj pomagajo finančne. Tu se ne gre za vsak prepir ampak za ekstremna nadlegovanja, klicarjenja ( zakaj bi se pa to ne dalo dokazati pa ne vem) Če nekoga ne želiš v svojem življenju naj ne izsiljuje z vsemi fizičnimi in psihičnimi sredstvi ampak samo z zakonom. Ni potrebno, da zato ker nekdo je tak karakter ali postane čez noč ali ne ni pomembno kaj ga izzove, ni potrebno da psihično maltretira li fizično grozi. jasne opredelitve v katerem primeru je to potrebno bo tudi policija prepoznala sama, saj vedo za ljudi ki so nevarni po naravi. V teh primerih ni smiselno igrati psihologa, kako je do tega prišlo, tega naj poišče posameznik, ki je negativen, neodgovoren do posameznika in družbe in družine. Nobenega smisla ne vidim, da te nekaj spodbudi pa kar narediš. Spodbudi te lahko banka, a okradeš jo le če imaš tak karakter...