ukinitev monopola Slovenskih železnic za mestni in primestni javni potniški promet in predlog za raz
Ljubljana in tudi druga slovenska mesta so dobesedno prepredena z železniškimi javnimi in tudi industrijskimi tiri. Kljub temu javni železniški promet po njih poteka izjemno redko in neenakomerno, čeprav bi prevoz po njih lahko odpravil marsikateri prometni zamašek in omogočil hitro premikanje z enega konca mesta na drugega. Pot z enega konca Ljubljane na drugi, ki je dolga okrog 10km, traja tudi po eno uro, saj so zastoji, ki prizadenejo tako avtomobilski kot avtobusni promet, postali neznosni. Z enega konca Pariza ali Dunaja ali Budimpešte na drugega, kjer so razdalje tudi do 50 km, potovanje traja približno enako dolgo ali celo manj. Gibanje po Ljubljani je postalo neverjetno počasno, najsi bo z avtom, taksijem ali avtobusom. Še najhitreje se pride s kolesom, vendar je treba upoštevati, da niso vsi sposobni prekolesariti 20 km na dan, poleg tega je za večino potnikov čas od novembra do začetka aprila premrzel za to obliko prevoza. Problem je tudi to, da se kolesa za izpososojo zjutraj nakopičijo v centru mesta, zvečer pa v perifernih četrtih, tako da si jih marsikdaj ni mogoče izposoditi. Pešačenje je sicer za rekreacijo odlično, ni pa realna alternativa, če ima nekdo v enem popoldnevu en opravek v Šentvidu in drugega na Rudniku.
V Ljubljani imamo ob vseh vpadnicah javne železniške proge in (razen primorske proge, kjer manjka postajališče Dolgi most) tudi postajališča na cca. 5 km, ki so relativno dobro pokrita z možnostjo prestopa na mestni avtobus. Problem je, da po teh progah primestni (ki so hkrati tudi mestni) vlaki vozijo enkrat na uro, v dopoldanskem času pa enkrat na dve uri. To je seveda absolutno premalo za to, da bi potniki to možnost prevoza jemali kot resno alternativo drugim oblikam. Poleg tega tudi prodaja vozovnic poteka v času digitalne revolucije bolj ali manj enako kot v času Avstro-Ogrske in samo to vzame približno toliko časa kot nakup vozovnice do Dunaja, kar je seveda za mestni prevoz absolutno preveč.
Vzpostaviti bi bilo treba:
(pri)mestno linijo št. 1 na 20 minut na relaciji Kranj-vmesne postaje-Medno-Vižmarje-Stegne-Litostroj-Ljubljana-Polje-Zalog-vmesne postaje-Litija,
(pri)mestno linijo št. 2 na relaciji Kamnik Graben-vmesne postaje-Črnuče-Ježica-Brinje-Ljubljana-Vodmat-Rakovnik-vmesne postaje-Grosuplje,
in (pri)mestno progo št. 3 na relaciji BTC-Ljubljana-Tivoli-Dolgi most-Brezovica-vmesne postaje-Logatec,
ob čemer bi vse tri linije morale pripeljati na glavno železniško postajo Ljubljana in odpeljati z nje ob istem času, tako da bi bili prestopi hitri.
Za potrebe mestnega prometa bi bilo treba kontaktirati tudi lastnike industrijskih tirov, ki vodijo do BTCja, da bi vzpostavili linijo št. 3 do tja. Pred leti je vlak tja sicer vozil, vendar vse skupaj 5-krat na dan in če si šel do BTCja z vlakom, se iz njega z vlakom nisi mogel vrniti. Poleg tega je bil vozni red popolnoma neusklajen z vlaki, ki pripeljejo iz drugih krajev, sploh pa iz ljubljanskih predmestij. Logično so bili vlaki prazni in je projekt klavrno propadel.
Več kot očitno je, da Slovenske železnice nimajo interesa za vzpostavitev teh povezav, saj o njih že desetletja delajo razne študije, od katerih se ne realizira nič. Zdaj obljubljajo realizacijo tovrstnih projektov tja do leta 2025, češ da je vse odvisno od izgranje tivolskega loka in iEmonike. To je še eden izmed izgovorov, kajti iz zgornjega predloga je povsem očitno, da nobena izmed predlaganih linij tivolskega loka ne potrebuje. Poleg tega je na ljubljanski glavni železniški postaji večino dneva zasedenih le nekaj peronov in tudi trditve o doseženih kapacitetah postaje lahko ovrže čisto vsak, ki ga kdaj pa kdaj pot zanese tja. Prava resnica je precej enostavnejša: (pri)mestnega ljubljanskega prometa se Slovenske železnice ne trudijo organizirati zato, ker si zaradi svojega monopolnega položaja to lahko privoščijo.
Zato Vladi predlagam, da za mestni in primestni promet ukine monopol Slovenskih železnic in:
- občinam ponudi možnost, da same vpeljejo mestni in primestni železniški potniški promet prek svojih podjetij, ali
- razpiše koncesije za te povezave.
Problematiko v Mariboru, Celju in drugih mestih poznam nekoliko slabše, glede na zemljevid prog pa menim, da je mogoče najti podobne rešitve s pridobivanjem interesa občin oziroma razpisom koncesij.
Vedno bolj verjamem, da prihaja čas za PODZEMNO V LJUBLJANI.
Ljubljana je premejhna za to.
Dovolj bi že bila bolj optimalna kombinacija abvtobusov in vlakov (kot v predlogu). Če moraš čakat 40min+ na bus, da se odpelješ 10minut stran, boš šel raje z avtom.
Hannover je le malenkost večji in ima tramvaje v mestnem središču speljane pod zemljo.
Hannover je enkrat večji od Ljubljana, njihova mestna železnica zabeleži 125 milijonov potnikov letno.
Kakšne so kaj te številke v Ljubljani?
Sicer pa, če želi MOL zgraditi podzemno železnico, naj kar izvoli....ampak prosim ne iz državnega proračuna.
Na postajah bi morali urediti tudi brezplačna parkirišča za avtomobile in kolesa, da bi se potniki pripeljali do postaje in nato prestopili na vlak. Vendar je vprašanje, če lahko proge prenesejo toliko dodatnih vlakov, sploh ob obstoječih standardih. Za koprsko progo sem prebral, da po njej ne morejo prepeljati več kot 104 vlake na dan, to je 4 na uro. Če bi vozili na 20 minut, je to že 6 vlakov v eni uri, kar je ob obstoječem tovornem in daljinskem potniškem prometu vsaj za enotirne proge proti Dolenjski, Kamniku in Gorenjski prehudo.
Upam si trditi, da bi ob uvedbi naprednejšega upravljanja s prometom na naših železnicah brez težav podvojili kapacitete.
Celoten sistem temelji na osnovah izpred stotih let, v dobi računalniške avtomatizacije in GPSa bi lahko vse skupaj potekalo neprimerno bolj zgoščeno in "on-time".
Dober primer (ki sicer na prepustnost neposredno ne vpliva) so zapornice....koliko je primerov, ko pred zapornicami čakamo po 10 in več minut, zato ker vlak nekje 5 kilometrov stran sproži signal za spust zapornic, potem ima vmes še postajo, na kateri se zaustavi, in po dvanajstih minutah končno prisopiha mimo.
Avtomatika bi brez težav poskrbela za to, da bi lahko bile razdalje med vlaki manjše brez da bi se s tem zmanjšala varnost. Položaj, smer in hitrost vlakov se da z GPSom določiti zelo natančno, predpotopne metode ki jih še uporabljamo bi se nujno morale posloviti.
To pomeni, da bi železnico prevzelo tuje podjetje. Lahko a pod pogoji, ki verjetno ne bi bili sprejemljivi tujim podjetjem. Cena prevoza bi najverjetneje narasla, ker bi bile potrebne velike investicije. Investicijo za predvsem prevoz potnikov, verjetno ne bi nihče financiral, ker bi bili dobički premajhni. To pomeni, da bi se vsedli na prevoz drugih storitev od katerih imamo kot država sedaj potrebne prihodke.
Večina se itaq vsakodnevno vozi z avtomobili, v čemer smo v Slo. pri vrhu v EU, žal, četudi se nemalo prebivastva ne bi bilo potrebno voziti na delo z osebnim avtomobilom. Posledica je, da se vrsto let vlaga predvsem v cestni promet, saj je v interesu večine očitno prav to.
Majhna država smo, pomeni tudi malo prihodkov v davčno blagajno. Posledica je, da pač ne moremo imeti vsega. Moramo delati kompromise, se odločati za tisto kar je bolj prioritetno in bolje za večino in na dolgi rok.
Zaradi narave železnic, železniškega prometa ne moremo obravnati zgolj lokalno, temveč najprej na mednarodni in državni ravni.
In ja, seveda sem za, da se razbemeni ceste kamionov in se posodobi, dogradi in preuredi železniški promet, žal brez podpore tujih investicij in EU ne bi šlo, razen kakšne malenkosti.
Hočemo nova delovna mesta, boljši standard, večjo minimalno plačo, boljše izobraževanje, boljšo socialno podporo, več vlaganja v mlade in stare, višje pokojnine, več vlaganja v kulturo, boljšo vojsko, boljšo policijo, več vlaganja v znanost in razvoj, boljše pogoje za podjetja in tuje investicije...
Če bi vprašali 100 ljudi, vsak bi drugaće povedal kaj so prioritete države. Torej različni interesi vsak za sebe vlečejo na svojo stran. Posledica je veliko prepiranja in slabe volje, ter malo kompromisov, ki pa se jih prepušča 4 letnmemu mandatu politikov, ki večina nikoli ni poznala in živela v revščini oz. zares ne vedo kaj to sploh je. Namesto, da vpeljemo sistem, v katerem se bo večina prebivalstva sproti odločali o temu, kar se nas tiče; oz. vpeljemo neposredno demokracijo.
"Elite" in kapital izkorišča neenostnost prebivalstva, vzdržuje sistem kot je, moč ostaja v rokah premožnih, namesto da se ustvarjeno pravično deli. Namreč kadar smo ljudje v veliki večini enotni, nas ne more ustaviti nič. Za to pa je potrebno dozoreti. Človek žal najbolj dozoreva v bedi in na dnu v učenju skozi lastne napake in napake drugih.
Popolnoma podpiram.
In dodajam zanimivost ali dve ki sem jih zaznal na primer na Japonskem ki je pojem železniškega transporta. Obe sta od Japonske vlade - Oddelka za odnose z javnostmi (Public Relations Office of the Government of Japan)
Razvoj železniških postaj v smislu “From a station of passing to a station of gathering” (+dodatno vzpodbujanje uporabnikov da uporabljajo železniški promet - uspeva jim)
www.gov&
Ne poznam stanja železniških povezav na Gorenjskem, vendar ali ne bi bilo mogoče dobro dodati tudi železniško povezavo Letališče Brnik-(Kranj?)-Ljubljana? Povezava Letališče Brnik-Kranj = Airtrain (manj zemljišča se uniči).
Odličen predlog in končno tudi dodelan, argumentiran, lepo, da ga je napisal nekdo, ki situacijo pozna.
Seveda se globoko strinjam s predlagateljem, ker nimam avta, sem uporabnica javnega prometa in dovolj poznam tudi situacijo v Ljubljani. Spomnim se, da se je o mestni železnici govorili že pred 12 leti, storjenega pa ni še nič.
Slovenske železnice zanimata samo tovorni promet in zaslužek, na potnike se požvižgajo, manjka jim sposobnih ljudi (kot vsepovsod), v potuho jim je tudi pasivna država, zato nikoli ne bodo zmožni in pripravljeni stopiti v korak s časom in urediti predlaganega. V dodatno potuho jim je nekritična javnost, ki se pelje enkrat letno z muzejskim vlakom in že so navdušeni nad železnico, večina javnosti pa je do javnega prometa povsem ravnodušna. Zato je tudi takšen, kot je - obtičal je v časih Avstro-Ogrske, kot je ugotovil že predlagatelj.
Kakor koli, predlog je odličen in ga podpiram.
Tako je zato, ker imajo zelo nadpovprečne plače za skoraj nič dela in se ne rabijo ubadat z "malenkostmi", kot je prevoz potnikov.
Tako je zato, ker imajo zelo nadpovprečne plače za skoraj nič dela in se ne rabijo ubadat z "malenkostmi", kot je prevoz potnikov.