12. 3. 2018
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 73. členu določa stranke v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega. Stranka v postopku je upravljavec naprave, za delovanje katere je treba OVD pridobiti, kot stranski udeleženci pa se postopka lahko udeležijo tudi druge osebe, in sicer oseba, ki verjetno izkaže svoj pravni interes, na podlagi samega zakona (ex lege) pa oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave iz drugega odstavka 70. člena ZVO-1 stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija (NVO), ki ima status NVO, ki deluje v javnem interesu na podlagi prvega odstavka 153. člena ZVO-1.
Z zgoraj navedeno določbo so bile v slovenski pravni red prenesene zahteve Direktive 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje, in dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice Direktive 85/337/EGS in 96/61/ES, s katero so bile spremenjene ustrezne določbe Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja (prenovitev) in Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.
Direktiva 2010/75/EU v 25. členu določa, citiramo: »1. Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo članom zadevne javnosti zagotovijo dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 24, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a) če imajo zadosten interes; (b) če uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj. 2. Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve. 3. Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice. S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1. Za take organizacije se šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namen točke (b) odstavka 1. 4. Odstavki 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu. Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne tako drag, da bi onemogočal njegovo uporabo. 5. Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopni praktični podatki o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.«
Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi 11. člen Direktive 2011/92/EU.
Po predlogu za spremembo 73. člena ZVO-1 bi bila NVO lahko stranka v postopku le kot zastopnik nekoga, ki stalno prebiva oz. ima nepremičnino na vplivnem področju.
Iz zgoraj navedene določbe 25. člena Direktive 2010/75/EU nedvoumno izhaja, da imajo NVO pravice, ki izhajajo iz navedenega člena direktive neposredno in jih ni dopustno omejevati oz. pogojevati na način, kot predlaga pobudnik. Predlagana sprememba bi bila v nasprotju z določbami 25. člena Direktive 2010/75/EU in 11. člena Direktive 2011/92/EU, zaradi česar ji MOP nasprotuje.