28. 7. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je bil sprejet maja 2012, so se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spremenile in dopolnile določbe 39 zakonov, ki so pomenile začasne ali trajne ukrepe. Z zakonom so se določili trajni ukrepi na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice ter začasni ukrepi na področju sofinanciranja investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na dodano vrednosti in dohodnine. Zakon je v večji meri imel vpliv na prihodke in odhodke državnega proračuna, medtem ko je del ukrepov imel učinek tudi na širši javni sektor oziroma ostale blagajne javnega financiranja (predvsem ukrepi s področja stroškov dela tako na odhodkovno kot na prihodkovno stran ZPIZ-a in ZZZS-ja).
V letih po sprejetju ZUJF-a je bilo skozi intervencijske zakone ter spremembe zakonov in dogovore s socialnimi partnerji sprejetih še več ukrepov z namenom omejevanja rasti odhodkov, nekateri od njih so postali del sistemskih zakonov in so trajne narave. Nekateri ukrepi iz ZUJF-a pa so bili naknadno spremenjeni z zakoni, dogovori ter sodnimi odločbami, kar velja zlasti za ukrepe z vplivom na stroške dela, socialno varstvo in družinsko politiko ter pokojnine. Prav tako so bili po sprejetju ZUJF-a nekateri ukrepi spremenjeni s področno sistemsko zakonodajo, nekateri pa se iztekli in tako vrnili na ureditev pred ZUJF.
Vlada RS je na ta način tako že uredila večji del področij, ki jih je urejal ZUJF, deloma bo do ureditve posameznih ukrepov prišlo tudi skladno z načrtovanim v poračunu za leto 2018. Nekatera področja se urejajo s z prenehanjem omejitev, druga se urejajo v sistemski zakonodaji. Vsekakor pa Vlada RS pri vsaki takšni odločitvi skrbno pretehta učinke posameznih ukrepov tako z vidika javnih financ, kot tudi z vidika posameznika ali skupine prebivalstva, ki jih ukrep zadeva. Prav tako je potrebna presoja smiselnosti določenega ukrepa glede na spremenjene gospodarske in makroekonomske okoliščine v primerjavi z letom 2012. Sprostitev vseh ukrepov, brez takšne kritične presoje bi bila neutemeljena in bi neposredno vplivala na poslabšanje stanja v javnih financah ali pa prikrajšala morebitne pozitivne učinke, če bi ta sredstva lahko uporabili v druge namene.
Pri tem naj opozorimo, da je Republika Slovenija na podlagi ustavne določbe in Zakona o fiskalnem pravilu zavezana k postopnemu strukturnemu uravnoteženju javnih financ in vodenju takšne javnofinančne politike, ki bo omogočala dolgoročno vzdržnost tudi v luči zniževanja dolga in potreb po dodatnem financiranju zaradi demografskih trendov oziroma staranja prebivalstva.