Predlagam, da slovenska vlada preuči možnosti reševanja stanovanjske problematike za mlade in mlade družine, ki niso upravičeni do neprofitnih stanovanj, hkrati pa ob trenutnih tržnih cenah nimajo realnih možnosti za nakup. Mogoče je praksa sosednje Hrvaške vredna preučitve
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Nekaj možnosti reševanja omenjene problematike je predvidela že Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu (ReNSP15-25), ki za obdobje 2015-2025 opredeljuje stanovanjsko politiko Slovenije.
V ReNSP15-25 zapisani ukrepi, primerni za mlade, posegajo zlasti na področje prvega reševanja stanovanjskega vprašanja. V fazi prvega bivanjskega osamosvajanja se pri mladih spodbuja najem, zato se pozornost prednostno usmerja na povečanje dostopnosti do javnih najemnih stanovanj. NSP načrtuje ureditev najemnih razmerij in vzpostavitev nove najemninske politike za povečanje ponudbe najemnih stanovanj iz obstoječega stanovanjskega fonda. Na drugi strani ukrepe novogradnje usmerja v zagotavljanje javnih najemnih stanovanj v večjih zaposlitvenih središčih, kjer je potreba po stanovanjih največja. Mladim se, z razvojem različnih finančnih spodbud, omogoča tudi odločitev za reševanje stanovanjskega problema s pridobitvijo lastnega stanovanja.
NSP je med programi projektov za večjo dostopnost do stanovanja za ranljivejše skupine prebivalstva opredelil tudi shemo za mlade.
Kot prvi ukrep sheme za mlade se predlaga program izgradnje stanovanjskih skupnosti za mlade – stanovanj, posebej prilagojenih za sobivanje mladih. Stanovanjske skupnosti so lahko namenjene mladim, ki končajo študijsko pot in ne izpolnjujejo več pogojev za bivanje v študentskih domovih, in za mlade, ki ne študirajo in se vseeno želijo osamosvojiti. Predlagana oblika bivanja ni namenjena dolgoročni stanovanjski oskrbi, temveč kot prva pomoč pri zagotavljanju bivalne osamosvojitve mladih; predvidena bo časovna ali starostna omejitev bivanja. V okviru NSP se tako predlaga, da Stanovanjski sklad RS (SSRS) kot pilotni projekt izvede gradnjo enega manjšega objekta (stanovanjske skupnosti za mlade) v lastni izvedbi ali v sodelovanju z zainteresirano občino, ki bi projekt podprla z vložkom v obliki zemljišča. Pilotni projekt bo namenjen preverjanju poslovnega modela, ki bo osnova za pripravo stalnih modelov financiranja in sodelovanja ter določitve pogojev bivanja mladih na osnovi ugotovljenih dejanskih potreb.
Kot drugi ukrep za mlade se predvideva zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj na območjih, kjer je povpraševanje mladih največje. SSRS bo v okviru svojih aktivnosti zagotavljal cenovno ugodna manjša stanovanja za mlade, ki bodo namenjena samo mladim in mladim družinam do določene starosti. Tudi pri tem ukrepu se predvideva pilotni projekt, v okviru katerega bo SSRS ponudil nekaj lastnih najemnih stanovanj, namenjenih izključno mladim. Na osnovi odziva in potreb mladih se bo oblikoval dolgoročni načrt zagotavljanja zadostnega števila stanovanj na območjih, kjer bo izkazano povpraševanje.
Najem s kasnejšim odkupom predstavlja nov upravljavski instrument, ki lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja s celotnim fondom. Lastnik stanovanjskega fonda ukrep med drugim lahko uporabi na obstoječem stanovanjskem fondu z namenom optimizacije stanovanjskega fonda glede na potrebe uporabnikov in stroške vzdrževanja in upravljanja s celotnim fondom. Ukrep se lahko uporabi tudi kot samostojen ukrep stanovanjske politike, ki vnaprej določi namen na novo pridobljenega stanovanjskega fonda za kasnejši odkup in pogoje uporabe in odkupa stanovanj. Pogoj ob uporabi tega ukrepa je, da se vsako prodano stanovanje nadomesti z vsaj enim novim javnim najemnim stanovanjem. S tem se zagotovi ohranjanje javnega najemnega stanovanjskega fonda.
Deljeno lastništvo kot javno-zasebno partnerstvo: v Sloveniji že obstaja praksa uporabe modela deljenega lastništva, ki interesentom za nakup lastnega stanovanja na prostem trgu omogoča, da prek javno-zasebnega partnerstva rešijo stanovanjski problem. Zasebni partner pridobi izključno posest nad stanovanjem in ga tudi sam v celoti uporablja, javnemu skladu (solastniku) pa za njegov solastniški delež plačuje dogovorjeno mesečno nadomestilo za uporabo. Instrument omogoča, da gospodinjstva ob razumljivi finančni obremenitvi postopno pridobijo lastništvo nad primernim stanovanjem in s tem dolgotrajno rešijo stanovanjsko vprašanje. Ukrep, kot tipičen finančni instrument, izvajajo SSRS in lokalni stanovanjski skladi. Gre za povečanje dostopnosti do stanovanj zlasti za mlade in mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.
Za pripravo in izvedbo ukrepov za izboljšanje stanovanjske problematike mladih, je bila ustanovljena Delovna skupina za mlade za izvedbo pilotnih projektov po ReNSP 2015-2025. Delovno skupino pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, sestavljajo še predstavniki SSRS, Urada za mladino RS, Mladinskega sveta Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. Trenutno se izvajata dva pilotna projekta, in sicer projekt zagotovitve ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in projekt za zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade.
Stanovanjska problematika mladih družin se lahko rešuje tudi skozi stanovanjske zadruge, ki bi lahko prispevala k doseganju zastavljenih ciljev za izboljšanje stanovanjske oskrbe. V ta namen se je oblikovala projektna skupina, ki bo izvedla pilotni projekt ustanovitve stanovanjske zadruge. Namenjena bo pridobivanju izkušenj za izvajanje podobnih projektov v prihodnost ter pripravi zakonske ureditve za ustanavljanje stanovanjskih zadrug. Namen projekta je oblikovati načelno stališče do njihovega ustanavljanja, načina njihovega delovanja in obliki ter obsegu ugodnosti, ki naj bi jih bile deležne s strani javnega sektorja, to je države in lokalnih skupnosti ter pripraviti sistemsko pravno podlago za njihovo delovanje.