Predlagam, da se opravi popis prebivalstva po narodnosti. Zadnji popis je bil leta 2002. Mislim, da je po 15 letih spet čas, da se opravi popis prebivalstva po narodnosti in obnovi zastarele podatke z leta 2002.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Statističnega urada Republike Slovenije
Zbiranje podatkov o narodnosti (narodni pripadnosti) v Sloveniji je bila tradicionalna vsebina vseh terenskih popisov prebivalstva po II. svetovni vojni. Vprašanje se metodološko ni spreminjalo, spreminjal pa se je način zbiranja, uporabljeno izrazoslovje, narodnostne opredelitve oz. možni odgovori (klasifikacije). Bolj podrobne informacije so na voljo v poglavju Narodna pripadnost in veroizpoved.
Podatki o narodnem ali narodnostnem poreklu sodijo glede na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) med občutljive osebne podatke, za katere veljajo posebni pogoji zbiranja. V skladu s tem so za zbiranje teh podatkov v popisu 2002 veljala posebna pravila:
V letu 2002, v zadnjem terenskem popisu prebivalstva (popis po opredelitvi pomeni popolno zajetje), so se ti podatki zbirali za vse prebivalce. Vsaki osebi je bilo omogočeno, da se o narodni/etnični pripadnosti bodisi opredeli bodisi zavrne odgovor na to vprašanje. Da bi omogočili odgovor na to vprašanje tudi začasno odsotnim osebam (osebam, ki so bile odsotne v času obiska popisovalca v gospodinjstvu ali v času popisa nasploh), je bil pripravljen poseben vprašalnik Izjava o narodni/etnični pripadnosti in veroizpovedi, ki ga je popisovalec skupaj s kuverto za odgovor (in plačano poštnino) pustil v gospodinjstvu. Na ta način je svojo narodno/etnično pripadnost opredelilo okrog 200 tisoč prebivalcev (oz. so na vprašalniku označili, da na to vprašanje ne želijo odgovoriti).
Po določilih 41. člena Ustave RS se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja (torej tudi glede narodne/etnične pripadnosti. Pravni pouk je bil naveden tudi na vprašalnikih za zbiranje podatkov (Na to vprašanje vam ni treba odgovoriti, če ne želite. Če izberete to možnost, označite šesto (6) okence.). V navodilih za zbiranje podatkov ni bilo podane definicije narodne/etnične pripadnosti (glej Metodološko gradivo št. 2/2002, strani 104-105).
Mednarodna priporočila za popise prebivalstva določajo, da se podatki o narodni/etnični pripadnosti lahko zbirajo, vendar je zbiranje prepuščeno vsaki državi posebej (Conference of European Statisticians Recommendations for the 2020 Censuses of Population and Housing. United Nations Economic Commission for Europe, odstavki 700–712).
Dokument ni pravno zavezujoč, ampak gre za metodološka priporočila o izvajanju popisov. Vse vsebine v poglavju XII (Ethno-cultural characteristics) navedenih priporočil sodijo med tako imenovane non-core (neobvezne) spremenljivke.
V Popisu 2002 se je izkazalo, da je bilo vprašanje za skoraj 50 tisoč prebivalcev (2,47 %) iz različnih razlogov neprimerno, saj nanj niso želeli odgovoriti. Poleg tega podatka o narodni/etnični pripadnosti nismo zbrali še za dodatnih 126 tisoč prebivalcev (6,43 %). Pretežno so bili odsotni in niso vrnili vprašalnika, ki smo jim ga pustili na naslovu prebivališča. Tako je skupna stopnja neodgovora v Popisu 2002 znašala 8,9 % oz. za vsakega enajstega prebivalca podatek o narodni/etnični pripadnosti ni bil zbran.
V 2011 je bil v skladu z Uredbo (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta EU o popisih prebivalstva in stanovanj na podlagi Letnega programa statističnih raziskovanj za 2011 (Uradni list RS, št. 93/2010) izveden prvi registrski popis prebivalstva, kar je pomenilo, da je bil popis izveden zgolj na podlagi registrskih podatkov iz administrativnih virov in ne več s pomočjo vprašalnikov na terenu. Uredba določa samo obvezne vsebine, med katerimi pa ni narodne/etnične pripadnosti. V skladu z navedenim se podatki o narodni/etnični pripadnosti niso zbirali, ker za celotno prebivalstvo niso na voljo v nobenem od uporabljenih administrativnih virov v Sloveniji. Z izvedbo registrskega popisa prebivalstva je SURS zagotovil vse z uredbo predpisane vsebine podatkov in jih tudi poslal Eurostatu. S tem je državnemu proračunu prihranil najmanj 14 mio EUR, kolikor bi bilo predvidoma potrebnih za terensko izvedbo popisa prebivalstva.
V letu 2015 je bil v skladu z navedeno uredbo in na podlagi Letnega programa statističnih raziskovanj za 2015 (Uradni list RS, št. 83/2014) izveden že drugi registrski popis prebivalstva po enaki metodologiji in z enakimi administrativnimi viri kot v letu 2011.
SURS kot pristojni državni organ ne izvaja nobenih statističnih raziskovanj, v katerih bi zbirali podatke o narodni/etnični pripadnosti. Prav tako v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj za obdobje 2018–2022 (ki je v pripravi) ni predvideno nobeno raziskovanje, v katerem bi na individualni ravni (torej od posameznika) zbirali podatke o narodni/etnični pripadnosti.
Posebej je treba poudariti, da so se s popisi prebivalstva v Sloveniji podatki zbirali samo v statistične namene. SURS je podatke o narodni/etnični pripadnosti iz popisa 2002 objavljal samo v agregirani obliki, pri čemer je dosledno spoštoval načela statistične zaupnosti in varovanja osebnih podatkov ter namen zbiranja podatkov. Mnenje SURS je, da zbiranje podatkov o narodni/etnični pripadnosti v popisih prebivalstva ni zagotavljalo popolnih podatkov (predvsem glede številčnosti posamezne opredelitve). Poleg tega smo na podlagi analize podatkov o sestavi prebivalstva po narodni/etnični pripadnosti iz leta 2002 tudi ugotovili, da bi bilo potencialno vzorčno raziskovanje, ki bi nudilo dovolj kakovostne statistične podatke o številu in sestavi prebivalstva po narodni/etnični pripadnosti, neizvedljivo, predvsem zaradi neenakomerne ozemeljske razporeditve pripadnikov posameznih narodnih/etničnih opredelitev v Sloveniji.
Tudi novi Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), objavljen v Uradnem listu št. 52/2016 , je ukinil zbiranje podatka o narodnosti iz razloga. 52. člen zakona v sedmem odstavku določa: Podatki o narodnosti in dovoljenju oziroma prepovedi za posredovanje podatkov, ki se v registru stalnega prebivalstva vodijo na podlagi prvega odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča, se vodijo do uveljavitve tega zakona. Pristojni organ podatke arhivira najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
Poleg tega velja poudariti, da bi bila po oceni SURS (na podlagi vedno manjšega sodelovanja posameznikov v drugih statističnih raziskovanjih oseb in gospodinjstev, ki jih izvaja SURS) stopnja odgovora na vprašanje o narodni/etnični pripadnosti manjša kot je bila v Popisu 2002, zato ne vidimo smiselnosti izvedbe takega raziskovanja v okviru državne statistike, saj bi bila uporabnost tako zbranih podatkov vprašljiva. V skladu s Kodeksom ravnanja evropske statistike je državna statistika tista, ki zagotavlja, da so zbrani in objavljeni podatki verodostojni, objektivni, zanesljivi in kakovostni v vseh pogledih.