19. 4. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov so določeni v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16), ki v 32. členu določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom in tudi, da je za plačilo vseh obveznosti plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
Skladno z 2. členom Zakona o javnih financah Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) so neposredni uporabniki državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava, posredni uporabniki pa so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina.
Nadalje Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) v drugem odstavku 9. člena določa, da je očitno nepravičen pogodbeni dogovor o plačilnem roku, daljšem od 30 dni, če je dolžnik javni organ. Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je dogovor, ki očitno nepravično do upnika določa rok plačila
Dodatno je potrebno pojasniti, da tudi novi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) pomeni korak k dodatnemu varstvu podizvajalcev. Ta zakon dopušča, da ponudniki del javnega naročila oddajo v podizvajanje. Ponudniki morajo, če nameravajo javno naročilo storitev in gradenj izvesti s podizvajalci (op. če naročnik pravila razširi tudi na javna naročila blaga, pa tudi pri teh naročilih) že v ponudbi:
- navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
- navesti kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
- priložiti izpolnjene ESPD (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) teh podizvajalcev ter
- priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec le-to zahteva.
Osnovni namen pravil ZJN-3 je, da je naročnik v zvezi s konkretnim javnim naročilom vselej seznanjen z vsemi morebitnimi podizvajalci, da so ti podizvajalci s strani glavnih izvajalcev nominirani ter da del javnega naročila, ki ga izvedejo podizvajalci, ne opravijo taki gospodarski subjekti, za katere obstajajo razlogi za izključitev oziroma ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje. Neposredna plačila podizvajalcem po ZJN-3 niso več sama po sebi in vedno obvezna, temveč zgolj takrat, kadar jih bo izrecno zahteval podizvajalec, bodisi že na stopnji oddaje ponudbe bodisi v primeru naknadne nominacije. V ta namen bodo morali tako naročnik kot glavni izvajalec oziroma podizvajalec izvesti določene formalnosti, ki bodo omogočile neposredno izvajanje plačil s strani naročnika.
Glede na navedene pravne podlage menimo, da je plačevanje obveznosti za neposredne in posredne uporabnike ustrezno urejeno, pri tem pa ne more biti dvoma, da imajo tako izvajalci kot podizvajalci pravico zahtevati zamudne obresti za vsako plačilo obveznosti, ki se ne izvši najkasneje 30. dan po prejemu dokumentov, ki izkazujejo upravičenost do plačila. Ministrstvo za finance pripravlja tudi nov Zakon o javnih financah, v katerega bo prenesena določba o plačilnih rokih, hkrati pa bo v navedenem zakonu za kršitev te določbe določena sankcija.
Sem videl nekakšno analizo rokov plačil državnih organov. Velika večina plačil se vrti okoli 30 dni, kot je določeno z zakonom. Kot pravi david, tudi izterjava je enostavna. Je pa mogoče, da v resnici ni govora samo o državnih organih, saj je že nekaj občin blokiranih.
Saj ste tudi vi upravičeni do zamudnih obresti in povračila stroškov za izterjavo v primeru, da vam nekdo (tudi javni sektor) zamuja s plačili.
Za razliko od gospodarstva, kjer vedno obstaja možnost, da bo šel dolžnik v stečaj in bomo ostali brez denarja, je zapadel dolg javnega sektorja zelo dobra naložba. Kje drugje boste dobili cca 9% letno (plus stroški izterjave) na vložen kapital brez tveganja?
In kje naj dobim denar za zalaganje neplačanih računov?!
Obresti na banki so nekaj nižje od zamudnih obresti....denar za račune torej vzamete na banki, stroške izposojanja (limita) si pokrijete z zamudnimi obrestmi, pa še nekaj vam ostane kot nagrada za trud.
Torej ker je država jebivertrska in ne plačuje redno (kar v obratni smeri seveda zahteva) naj tisti ki mu je država dolžna vzame kredit za premostitev težav?
Me zanima kakšen halo bi bil, če bi država zamujala s plačami za nekaj dni in bi folku rekl da naj si najamejo kredit da premostijo države. Ga ni junaka ki bi to rekel. Za podjetnike pa se to očitno lahko reče - so nekakšni drugorazredni državljani...
Pa kje vam padejo take ideje? Torej zato naj ima podjetnik dodatno delo, banka naj zasluži in tako naprej. Vse te dodatne stroške pa naj plača država?
Kaj pa če bi država samo plačevala v roku. Vseh teh problemov nebi bilo. Je to res preveč zahtevati alkaj?
Če ima država 1. ali 2. v mescu denar za plače vseh javnih uslužbencev ne vidim nobenega razloga zakaj ga nebi imela 30 dni po izvedenih delih za vse podizvajalce.
Vsekakor se strinjam, da je plačilna disciplina dobra, in bi jo bilo treba spoštovati.
Pravim pa, da zadeva ni tako dramatična, kot jo nekateri poskušate prikazati. Po mojih izkušnjah govorimo v veliki večini primerov o nekaj tednih zamude, kar v praksi ne bo nikogar spravilo v resne težave.
Vsak dobavitelj bo razumel, da imate težave z neplačnikom - državo, in bo pač počakal par tednov na denar. In če ne bo, in vam bo zaračunal zamudne obresti, le-te ne bodo višje od tistih, ki jih lahko državi zaračunate vi.
Če boste elektriko ali vodo plačali dva tedna prepozno, niti opomina ne boste dobili.
Furs definitivno razume težave z neplačniki, imam osebno izkušnjo s tega področja (mimogrede, Furs je učinkovita grožnja če imate težave z neplačniki iz zasebnega sektorja - če jim omenite, da nujno potrebujete denar ker nimate za plačilo DDV, in boste morali drugače Fursu razlagati, zakaj ne morete plačati davka, bo večina hitro našla denar za vaše terjatve).
In pravim, da smo po zakonu za te zamude in manjše nevšečnosti pošteno kompenzirani.
Primerjave z zaposlenimi pa so neumestne, ker jih zakon obravnava povsem drugače kot gospodarske subjekte, in prav je tako. Z vstopom v podjetniške vode se je pač treba zavedati, da s tem pride tudi marsikatera neugodnost in tveganje, ne pa le možnost znižanja količine plačanih davkov.