3. 5. 2017
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uporaba antibiotikov se je kmalu po njihovi uvedbi iz humane medicine razširila tudi na področje veterinarske medicine. Antibiotiki so sprva omogočali razmeroma učinkovito zatiranje bakterijskih bolezni ljudi in živali. Sčasoma je bilo tudi v veterinarski medicini mogoče zaznati, da antibiotiki niso več tako učinkoviti v boju proti bakterijam, kakor so bili nekoč. Mikroorganizmi so začeli razvijati mehanizme odpornosti.
Naraščanje bakterijske odpornosti proti antibiotikom v zadnjem obdobju vse bolj ogroža zdravje ljudi in živali po vsem svetu. Še zlasti, ker je vse manj novih učinkovitih antibiotikov za boj proti njim. Odpornost bakterij proti antibiotikom postaja vse večji svetovni zdravstveni izziv na začetku enaindvajsetega stoletja. Mednarodne in evropske organizacije predlagajo ukrepe za omejitev rabe antibiotikov pri ljudeh in živalih samo na nujne primere ter za preudarno in odgovorno rabo antibiotikov. Raba antibiotikov pri živalih za proizvodnjo živil se omeji na nujne primere pri zagotavljanju zdravja živali in se izvaja pod veterinarskim nadzorom. Še posebna preudarnost in odgovornost sta potrebni pri zdravljenju živali z antibiotiki, ki so kritično pomembni za zdravljenje ljudi.
Odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom kot posledica njihove rabe narašča v humani in veterinarski medicini ter zahteva rešitve na svetovni ravni in znotraj vsake države. Ukrepi za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov so nujni za uspešno zdravljenje ljudi in živali ter za zagotavljanje varne hrane v bodoče. Pomembno je sodelovanje obeh sektorjev in vseh deležnikov.
Ustrezna raba protimikrobnih zdravil v medicini in veterinarski medicini je eno glavnih področij politik EU povezanih z obravnavo odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (mikrobna odpornost).
Zakonodaja EU vsebuje številne določbe o rabi protimikrobnih zdravil za ustavitev pojava mikrobne odpornosti, ki so zato zavezujoče za celo EU. Nekatere navedene določbe oziroma predpisi se trenutno revidirajo, na primer zakonodaja o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in zakonodaja o medicirani krmi.
Že do sedaj so se vključevale v boj proti mikrobni odpornosti različne evropske institucije, kot so to npr. Svet EU, Evropski parlament (EP), Evropska komisija (EK) in druge.
Leta 2006 je bila v EU uveljavljena prepoved uporabe antibiotičnih pospeševalcev rasti, ki so jih za pospeševanje rasti dodajali v krmo živalim za proizvodnjo hrane.
Dne 10. junija 2008 je Svet EU sprejel sklepe o mikrobni odpornosti, v katerih je pozval Komisijo, da v skladu s pristopom »Zdravje v vseh politikah« spodbudi sodelovanje znotraj Komisije, agencij in držav članic v boju proti mikrobni odpornosti. Dne 1. decembra 2009 pa je v sklepih o inovativnih spodbudah za učinkovite antibiotike pozval Komisijo, da razvije celovit akcijski načrt s konkretnimi predlogi za spodbujanje razvoja novih učinkovitih antibiotikov, vključno z načini zagotavljanja njihove razumne uporabe.
Evropski parlament (EP) je dne 12. maja 2011 sprejel resolucijo o odpornosti mikrobov proti antibiotikom, v kateri poudarja, da je mikrobna odpornost v zadnjih letih postala pomemben problem. Da bi se uspešno spopadli s to vse večjo težavo ter posledično neuspešnim zdravljenjem, je Evropski parlament pozval Komisijo, da pripravi načrt boja proti mikrobni odpornosti za vso Evropsko unijo.
Novembra 2011 je Evropska komisija objavila Akcijski načrt boja proti mikrobni odpornosti, ki je postala vse večji zdravstveni problem v Evropski uniji.
Akcijski načrt je obsegal dvanajst konkretnih ukrepov v naslednjih petih letih na sedmih področjih. Komisija poudarja v njem celosten pristop ter povezavo med humano in veterinarsko medicino v skladu s pobudo »Eno zdravje«.
V letu 2012 je Evropski svet pozval države članice EU, da pripravijo nacionalne strategije in akcijske načrte za preprečevanje mikrobne odpornosti.
11. 9. 2015 je EK objavila v Uradnem listu Evropske unije Smernice za preudarno rabo protimikrobnih zdravil v veterinarski medicini.
Slovenija
V Sloveniji področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini ureja Zakon o zdravilih (ZZdr-2, Uradni list RS, št. 17/14), delno pa tudi Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS, Uradni list RS, št. 93/2005, 90/2012 - ZdZPVHVVR, 23/2013 - ZZZiv-C) in Zakon o veterinarstvu. Pristojni organ za zdravila je v Sloveniji Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Zdravila se v RS sme uporabiti za zdravljenje živali samo pod pogojem, da se daje v promet v skladu z zakonom o zdravilih, da se živalim daje v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila in v skladu z navodilom za uporabo, v primeru izjemne uporabe zdravil pa mora biti uporaba zdravila skladna s predpisom o izjemni uporabi zdravil.
Antibiotiki za uporabo v veterinarski medicini imajo predpisan režim izdaje na veterinarski recept. Odgovornost je tako predvsem na veterinarjih, da jih predpisujejo, izdajajo in uporabljajo preudarno in odgovorno, na podlagi diagnoze, ciljno proti povzročitelju (na podlagi testiranja občutljivosti oz. ustreznih epidemioloških podatkov).
V Sloveniji se je prodaja protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini v obdobju 2010 – 2016 zmanjšala z 8.807 kg na okoli 6.000 kg v letu 2016.
Protimikrobna zdravila se v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila in z navodilom za uporabo smejo uporabljati zgolj za zdravljenje bolnih živali, preventivno dajanje antibiotikov zdravim živalim ni dovoljeno.
V Sloveniji je v splošnem trend zniževanja porabe antibiotikov pri zdravljenju živali ugoden tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Ocenjena poraba se je pri živalih za proizvodnjo hrane po podatkih projekta ESVAC znižala. Od 29 držav so imele v letu 2014 nižjo ocenjeno porabo (prodajo) od Slovenije še Norveška, Islandija, Švedska in Finska.
Ministrstvo za zdravje je imenovalo strokovno komisijo izmed članov nacionalne Komisije za smiselno rabo protimikrobnih zdravil pri MZ, ki pripravlja nacionalno strategijo smotrne rabe protimikrobnih zdravil in obvladovanja odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom v humani in veterinarski medicini ter akcijski načrt do leta 2022.