17. 5. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja principe zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, predvideva, da je zdravstveno zavarovanje pri nas obvezno in prostovoljno.
Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega:
zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela; zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja:
plačilo zdravstvenih storitev; nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela; povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja krijejo zavarovancem stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja. Ena izmed oblik prostovoljnih zavarovanj v Republiki Sloveniji je t.i. dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes Republike Slovenije in se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. Skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem dopolnilno zavarovanje predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb.
Javni interes Republike Slovenije na področju dopolnilnega zavarovanja se uresničuje tako, da:
zaradi varovanja interesov zavarovancev država s tem zakonom zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno stanje; so se zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, dolžne vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja; morajo zavarovalnice voditi prihodke in odhodke dopolnilnega zavarovanja ločeno od drugih tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in drugih zavarovalnih vrst ter v okviru izkaza poslovnega izida iz zdravstvenih zavarovanj izdelati ločen izkaz poslovnega izida dopolnilnega zavarovanja; veljajo za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, posebni pogoji iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; so zdravstveni in drugi zavodi, organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebni zdravstveni delavci, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje in jim v elektronskem zapisu zagotavljati podatke, potrebne za delovanje dopolnilnega zavarovanja. Izvajalci zdravstvenih storitev ne smejo od zavarovanca, ki se izkaže z veljavnim dopolnilnim zavarovanjem, za opravljene storitve zahtevati doplačil. Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo voditi računovodske evidence o stroških zdravstvenih storitev, zdravilih in medicinskih pripomočkih za vsakega zavarovanca. Kot izhaja iz navedenega sistem zdravstvenega zavarovanja zavarovanim osebam ne zagotavlja zgolj povračila stroškov zdravstvenih storitev, pač pa tudi nadomestilo plače v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, pa tudi povračilo potnih stroškov, ki nastanejo kot posledica izvedbe zdravstvene storitve izven kraja bivanja zavarovane osebe.
Nadalje predlog ni mogoče sprejeti, saj gre pri financiranju zdravstvenega sistema za kompleksni sistem, ki vključuje različne deležnike (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa določen delež proračunskih sredstev, v deležu, ko govorimo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pa za namensko zbrana sredstva zavarovanih oseb, s katerimi upravljajo zavarovalnice (Vzajemna d.v.z., Adriatic Slovenica d.d in Zavarovalnica Triglav d.d.), ki so po svoji naravi in pravnem statusu samostojne gospodarske družbe).