31. 1. 2017
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Uvodoma želimo pojasniti, da je bila glede izbora primernega območja za vzpostavitev proizvodne cone, ki bi bila primerna za izvedbo strateške investicije, opravljena temeljita analiza različnih potencialnih lokacij. Na problemskem območju Maribor s širšo okolico ni večje proizvodne cone, ki bi bila v relativno kratkem času na voljo potencialnim investitorjem (greenfield investicije). V preteklosti so bila zaznana številna povpraševanja potencialnih investitorjev, pri čemer pa območja bivših proizvodnih con oz. degradirana območja v problemskem območju Maribor s širšo okolico in v regiji, zaradi lokacije, velikosti in oblike velikokrat niso ustrezala zahtevam potencialnih investitorjev.
Pri izboru širše lokacije za vzpostavitev proizvodne cone v Občini Hoče - Slivnica v velikosti cca. 100 ha zemljišč so bili upoštevani naslednji prednostni kriteriji:
- neposredna bližina avtoceste oz. direktni priključek na avtocestno omrežje,
- možnost priključevanja na železniško omrežje oz. izvedbe železniškega dostavnega tira,
- možnost izvedbe infrastrukturnih priključkov, pri čemer so pomembni oskrba z električno energijo (110 kV) in oskrba z zemeljskim plinom ter zagotovitev telekomunikacijskih povezav,
- bližina letališča,
- poselitveno območje, ki zagotavlja delovno silo, možnost izobraževanja,
- poselitveni kriterij, ki obravnava bližino stanovanjskih in drugih poselitvenih območij ob potencialni lokaciji,
- okoljski kriterij, ki obravnava sprejemljivost posega za okolje,
- ekonomski kriterij, ki obsega pozidanost območij, lastniško strukturo,
- zainteresiranost potencialnih investitorjev za lokacijo.
Na podlagi prednostnih kriterijev je bilo opredeljeno širše območje, ki obsega trikotnik Maribor z okolico (območje do meje z Republiko Avstrijo, Pesnica, Ruše, Lenart), – Ptuj z okolico (oz. območje na desnem bregu reke Drave), – Slovenska Bistrica na jugu ter seveda prostor ob infrastrukturnih povezavah znotraj tega trikotnika, ki obsega območja občin Starše, Kidričevo, Hoče – Slivnica in Rače. Po Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS št., 76/04), Zasnovi policentričnega urbanega sistema in razvoju širših mestnih območij, je to izbrano območje identično z opredeljenim širšim mestnim območjem mesta Maribor, ki se zaradi velikosti, vloge in lege v prostoru razvija kot središče mednarodnega pomena. Širše mestno območje obsega območja več lokalnih skupnosti, ki obkrožajo mestno občino. Te so praviloma tesno povezane z osrednjim naseljem mestnega značaja, v katerem so številna delovna mesta, raznolike in raznovrstne urbane dejavnosti, opredeljene z intenzivnimi urbanimi tokovi, za njih so značilne močne vsakodnevne delovne in druge migracije, ki povzročajo gost promet, predvsem z osebnimi avtomobili, kar obremenjuje celotno območje in osrednje mesto.
V Podravju je v Občini Hoče - Slivnica med javnim mednarodnim letališčem Edvarda Rusjana Maribor in industrijsko cono Hoče I11 ter v neposredni bližini avtocestnega križišča dveh pomembnih evropskih prometnih koridorjev, ki povezujeta Dunaj, Budimpešto, Zagreb in Ljubljano, idealen prostor z odlično geostrateško lokacijo za vzpostavitev proizvodne cone oz. za izvajanje dejavnosti večjih domačih ali mednarodnih podjetij, ki bo v celoti na razpolago investitorjem.
Iskanje potencialnih lokacij je bilo zato osredotočeno na območje ob avtocestnem križu A1 Maribor – Koper oz. na relaciji Maribor – Slovenska Bistrica in ob avtocesti A4 Slivnica – Draženci na relaciji Slivnica – Hajdina. Upoštevana je bila oddaljenost lokacije od železniške proge zaradi možnosti izvedbe železniškega priključka oz. industrijskega tira. Celotno območje ima ugodno oddaljenost od letališča Edvarda Rusjana Maribor. Pomemben kriterij je tudi infrastrukturna opremljenost s preskrbnimi omrežji, kar pomeni, da so v bližini obstoječi sistemi, ki omogočajo priključitev lokacije na ta omrežja brez prevelikih vlaganj in možnost širitve začetnih zmogljivosti. Naslednji kriterij je bližina poselitve. Lokacija industrijske proizvodne cone mora biti dovolj oddaljena od stanovanjskih naselij in drugih dejavnosti, ki bi se jim z novo dejavnostjo zmanjšala kakovost bivanja. Eden najpomembnejših kriterijev pa je seveda sprejemljivost za okolje. Lokacija mora biti izven območij Nature 2000, izven arheoloških območij in območij kulturne dediščine ter izven poplavnih območij. Celotno področje je opredeljeno in zavarovano kot vodni vir. Na podlagi analize tveganja za opredeljeno območje z vidika sprejemljivosti varovanja podtalnice Dravskega polja sta bili na podlagi navedenega opredeljeni dve potencialni lokaciji, in sicer: lokacija Slovenska Bistrica in Lokacija Hoče – Slivnica.
S podrobnejšim prostorskim preverjanjem prednostnih pogojev za konkretno razvojno območje je bilo ugotovljeno, da lokacija Hoče - Slivnica v celoti ustreza vsem zahtevam za vzpostavitev proizvodne cone v velikosti cca. 100 ha zemljišč, navezanosti na avtocestno in železniško omrežje ter je v neposredni bližini letališča. Analiza možnost izvedbe infrastrukturnih priključkov je pokazala, da je možno izvesti vse zahtevane priključitve z dograditvijo obstoječih sistemov. Območja bivanja pa so toliko oddaljena, da je ob izvedbi ustreznih omilitvenih ukrepov v samem območju dejavnosti, pričakovati vplive pod mejo sprejemljivosti na posameznem področju okolja (hrup, zrak, osvetlitev…).
Dodaten pomemben dejavnik pa je, da sodi razvojno območje v Občini Hoče - Slivnica kot proizvodna cona v razvojni prostor letališča Edvarda Rusjana Maribor, za katerega je podana tudi pobuda za izdelavo državnega prostorskega načrta, zato neposredno sovpada z razvojnimi programi letališča Edvarda Rusjana Maribor. Proizvodna cona bi bila tako po razvojnem načrtu sestavni del razširjenega območja letališča, v katerem je bila načrtovana tudi sprememba rabe prostora (območje sekundarne dejavnosti letališča s prometno logistiko).
Skozi Občino Hoče – Slivnica poteka železniški promet po železniški progi Zidani Most – Maribor – Šentilj – d.m. V občini sta dve železniški postaji za potniški in tovorni promet, postaja Hoče in postaja Rače. Občina Hoče – Slivnica na severnem delu meji na železniško postaja Maribor Tezno, ki je ena izmed večjih tovornih železniških postaj v Republiki Sloveniji. V osnovi je to tovorna in ranžirna postaja. V njen sestav sodi tudi postajališče za potniški promet na severnem, izvoznem delu postaje, ki se nahaja na nadvozu nad hitro cesto H2 skozi Maribor.
Izbrana lokacija se je glede na določene kriterije tako izkazala kot najprimernejša za vzpostavitev nove proizvodne cone, na kateri bo lahko realizirana strateška investicija.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
S predlogom 7925-5 se predlaga umik industrijske cone Hoče – Slivnica z domnevno najboljših kmetijskih zemljišč.
Industrijska cona na območju Občine Hoče – Slivnica bo nastala s spremembami Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče Slivnica. Z namenom hitrejšega in enostavnejšega pridobivanja zemljišč potrebnih za vzpostavitev proizvodne cone, ki bo omogočila realizacijo strateške investicije in najmanj 1000 novih delovnih mest, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel poseben Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče – Slivnica.
Industrijske cone torej ne bo vzpostavila Vlada Republike Slovenije, temveč lokalna skupnost, Vlada Republike Slovenije pa ji bo pri tem nudila potrebno pomoč in podporo, saj ocenjujemo, da gre za projekt, ki bo imel za Republiko Slovenijo in njene državljane številne pozitivne učinke.
Kot izhaja iz zgoraj navedenega je bila glede izbire območja izvedena posebna analiza, ki je pokazala, da je to območje najprimernejše za vzpostavitev cone. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je območje neposredno obkroženo z dvema prometno izjemno obremenjenima krakoma avtoceste ter letališčem, zaradi česar je področje izjemno onesnaženo in se na njem po naših informacijah prideluje predvsem krma za živali. V luči navedenega menimo, da je predlog nesprejemljiv.
Dovolj je površin slabe kakovosti.
Naj gradijo industrijske objekte na NEPLODNIH PARCELAH.
Kamenja se pač ne da jesti.
Trenutno je uvoz hrane mogoč.
Vedno temu ni bilo tako.
Starejši še pomnijo čase naše mlajše zgodovine, ko so bili ne-kmetje več lačni kot siti.
Kdo lahko trdi z gotovostjo, da bo vedno tako?
Sem prebral članek, ki je naveden v predlogu, in bom rekel le tole:
Nekomu, ki ima v lasti 7,5ha (oz. 15ha) kmetijskih površin, poljedelstvo ne more biti glavni vir prihodkov. To je ena malo večja njiva (za naše razmere), na področjih kjer se gredo pravo kmetijstvo (recimo Slavonija ali Vojvodina) pa bi temu rekli zelo velik vrt.
10 EUR za kvadratni meter kmetijske površine je za Slovenijo izjemno visoka cena. Vsaj 100% višja od realne vrednosti teh parcel. Zahteve, da jim v nadomestilo dajo 10x večje površine, pa so preprosto absurdne.
Kar se tiče umestitve same pa je zadeva takšna, da ni enostavno najti ustreznega prostora za tako veliko industrijsko cono. Lokacija je infrastrukturno praktično idealna - mimo gre železniška proga, blizu je letališče, blizu je križišče avtocest A1,A2 in A5, za domnevnega glavnega investitorja Magno je izjemno blizu in zlahka dostopno z njihove trenutne lokacije.
Seveda je potrebno gledati tudi na oskrbo s hrano, a moje mnenje je, da je takšen projekt vsekakor bolj vreden izgube kmetijskih površin kot pa pozidave s stanovanjskimi objekti, za katere je šlo že na tisoče hekratjev prvovrstnih kmetijskih površin.
Zanimivo - v takšnih primerih ne slišimo nobenega jadikovanja kmetov - ko jim cena njive zraste s 3 EUR na 60 EUR po kvadratnem metru, prodajo brez pomislekov.
Kaj je z lokacijo bivšega TAM-A narobe?
Na prebivalca imamo le še dobrih 800 kvadratnih metrov obdelovalnih zemljišč, za zagotovitev potrebnih količin hrane bi jih potrebovali vsaj 2000.
To vzbuja skrb, ker je Slovenija že zdaj na dnu lestvice Evropske unije po deležu obdelovalnih površin in daleč od želene stopnje samopreskrbe. Strokovnjaki zato že nekaj časa opozarjajo, da bi moralo biti varovanje kmetijskih površin prednostna naloga ne le ministrstva za kmetijstvo, temveč celotne vlade.
V Sloveniji kmetijske površine predstavljajo slabo četrtino ozemlja države, obdelovalne površine pa le dobrih osem odstotkov, s čimer se uvrščamo na samo dno lestvice držav Evropske unije. Povprečje sedemindvajseterice je namreč 40-odstotni delež kmetijskih in 24-odstotni delež obdelovalnih površin.
V praksi to pomeni, da imamo v Sloveniji približno 500.000 hektarov kmetijskih površin, od tega 170.000 obdelovalnih. Na prebivalca imamo le še dobrih 800 kvadratnih metrov obdelovalnih zemljišč, za zagotovitev potrebne količine hrane za prebivalstvo pa bi jih potrebovali bistveno več - po nekaterih ocenah 2000 kvadratnih metrov, po drugih celo 3000.
Argument kapitala ne sme prevladati! Uničenje kmetijskih zemljišč s pozidavo ali gradnjo industrijskega kompleksa pomeni trajno uničenje vseh njihovih proizvodnih funkcij. Le kaj počno gospodje na direktoratu za kmetijstvo? Kaj je z upoštevanjem normative – zakona o kmetijskih zemljiščih in registra najboljših kmetijskih zemljišč? Kje je ideja tega zakona vzpostaviti dobro gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči?
Kmetijstvo z nizkimi odkupnimi cenami ostaja neprivlačno v primerjavi z možnostjo hitrega zaslužka po spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč.
To je res velika ovira. Tržni delež slovenskih proizvodov pada, naša zunanja trgovinska bilanca se poslabšuje, vsako leto uvažamo več hrane. V zvezi s tem je treba spodbujati zavedanje o kakovosti domačih proizvodov, saj je večina pridelanih po nadstandardnih tehnologijah, vzpostaviti verige, v kateri se bo izboljšala pogajalska pozicija kmetov, spodbujati neposredno prodajo ter povečati konkurenčnost in produktivnost kmetij z zaokroževanjem posesti, izboljšanjem izobrazbene strukture, prenosom na mlajše generacije in spodbujanjem investicij. NE DOVLITE PRODAJE NAJBOLJŠIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ INDUSTRIJSKIM GIGANTOM, raje poskrbite za kmete, ki pridelujejo hrano, da ostanemo samozadostni, neodvisni od drugih tujih proizvajalcev.
Ferenc, poskrbite za kmete, kako? Subvencije, višje odkupne cene, zato ker je Slovensko?
Sem proti vsem subvencijam, ki nimajo za to dobrega razloga, in če ste kdaj povohali ekonomijo, veste, da je subvencioniranje kmetijstva slaba rešitev, ki nas več stane kot prinese zaslužka naši državi.
Manj obdelovalnih površin imamo, ker smo relativno gosto poseljena država z veliko gozda in gorami, obdelovalne površine pa so raztresene (ne tako kot v Avstriji, ki je velika ravnina, idealna za poljedelstvo).
Naj dobijo kmetje pošteno plačilo po TRŽNI ceni zemljišča. Naj se dogovorijo, cenilci naj določijo tržno ceno. Če pride k nam dobro podjetje, ki bo zmanjšalo brezposelnost za več 1000 ljudi in s tem prineslo veliko denarja iz tujine v naše kraje (zaradi izvoza, dobimo denar od drugod --> €€€), mislim da je to vreden razlog za uničenje nekaj dobre kmetijske zemlje.
Samooskrba je pomembna, zaposlenost ljudi pa še veliko veliko bolj. Gre za naš narodni interes, da imajo ljudje službe in svoje finance, tega denarja ta majhna kmetija ne more prinesti
@devote
Cona je dokaj dobro zasedena (preko 200 podjetij s skoraj 4000 zaposlenimi). Težko si predstavljam, kako bi tja umestili obrat za katerega se predvideva v končni fazi do 4000 delovnih mest, govora je še o dodatnih petih ali šestih podjetjih v novi coni.
@Ferenc
Kje so bili ti pomisleki, ko se je gradilo avtocesto Maribor-Ptuj, ki je na tem istem območju požrla nekajkrat več prvovrstnih kmetijskih zemljišč?
Kje so ti pomisleki, ko se kmetijske površine prekategorizira v zazidljive za stanovanjsko gradnjo?
Tukaj ne gre za interes industrijskih gigantov - Magna lahko gre kamor koli in jo bodo spreli z odprtimi orkami.
Gre za interes brezposelnih slovenskih delavcev, ki jim služba pomeni bistveno več, kot samozadostnost, in ki na socialni podpori o kakršni koli kvalitetni hrani ne morejo niti razmišljati, ker je na jedilniku lahko le najcenejša.
Pri čemer ni prav nobenega razloga da bi verjeli, da je slovenska hrana kvalitetnejša od italijanske, avstrijske, madžarske ali hrvaške...